Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Obravnavana tema diplomskega dela se nanaša na podobo korporativnih znamk trgovinskih organizacij med študenti. Podoba blagovne znamke je povezana s tem, kako potrošniki čutijo blagovno znamko in kako jo dojemajo. Pomembno pa je vedeti, da se tudi potrošniki, ki izdelkov oziroma storitev ne uporabljajo, povežejo in ustvarijo podobo o določenih organizacijah na enak način, zato je podoba bistvenega pomena na vseh področjih. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča, najprej glede korporativnih znamk. Preučili smo osnovno definicijo, pomen in vlogo ter upravljanje s korporativnimi znamkami. V drugem delu teoretičnega dela pa smo s pomočjo Aaker-jevega in Keller-jevega modela definirali podobo blagovne znamke. Empirični del je zajemal anketni vprašalnik glede podobe treh izbranih trgovinskih organizacij, in sicer Spar, Hofer in Mercator. Te organizacije so med najbolj prepoznavnimi trgovinskimi organizacijami na slovenskem trgu. Z analizo podob trgovinskih organizacij s pomočjo grafov in tabel, smo želeli ugotoviti ali je, ter kakšna je razlika med izbranimi organizacijami v razmerju z idealno trgovinsko organizacijo v očeh študentov.
Ključne besede: korporativna znamka, podoba blagovne znamke, trgovinske organizacije, študentska raziskava.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 146; Prenosov: 43
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: Na trgu kmetijskih izdelkov je konkurenca velika, prav tako pa je ponudba zelo široka. V Sloveniji kmetje vse več ponujajo lokalno pridelane izdelke odjemalcem ter skušajo ugoditi njihovim potrebam in željam. Zaradi težjih naravnih danosti za pridelovanje in majhnosti parcel so slovenski kmetje v težjem ekonomskem položaju v primerjavi s kmetijskimi velesilami na globalnem trgu. Slovenski kmet težko konkurira v ekonomiji obsega in kvantiteti. Priložnost za konkuriranje in izboljšanje družbeno-ekonomskega položaja kmetij je v medsebojnem povezovanju, dodani vrednosti izdelkov in kratkih prodajnih verigah. Raziskave kažejo, da je povezovanje kmetij v kolektivne blagovne znamke v lokalnih ali širših območjih ena izmed možnosti za razvoj kmetij in lokalnega območja. V magistrskem delu najprej predstavljamo teoretična izhodišča o blagovni znamki, opredelili smo izraz lokalno in lokalna blagovna znamka ter predstavili kolektivne blagovne znamke. Pregledali smo literaturo v zvezi z vedenjem odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk, pregledali primere vedenja odjemalcev do lokalnih blagovnih znamk in samega vpliva na lokalno gospodarstvo ter okolje. Predstavili smo primere dobrih praks kolektivnih blagovnih znamk iz tujine in iz Slovenije. V nadaljevanju sledi analiza raziskave trga odjemalcev, kjer so nas zanimala stališča, nakupno vedenje in njihovo zaznavanje lokalne ponudbe kmetijskih prehrambenih izdelkov. Zanimalo nas je tudi odjemalčevo pričakovanje glede lokalno pridelanih izdelkov v prihodnje. Raziskali smo trg ponudnikov s poglobljenimi intervjuji, kjer nas je zanimala trenutna situacija na kmetijskem trgu, kakšna je ponudba na trgu in kdo so njihovi odjemalci. Ponudnike smo povprašali o mnenju glede morebitnega obstoja lokalne kolektivne blagovne znamke v kmetijstvu in pričakovanj v prihodnje. Z raziskavo smo ugotovili, da je povpraševanje odjemalcev po lokalno pridelanih izdelkih veliko, večina vprašanih tudi kupuje te izdelkete. Respondenti največ povprašujejo predvsem po osnovnih prehrambenih izdelkih, tudi za v prihodnje obstaja veliko zanimanje odjemalcev za tovrstne izdelke, kar se je potrdilo v raziskavi. Ugotovili smo, da tudi ponudniki zaznavajo vse večje povpraševanje po lokalno pridelanih izdelkih in podpirajo idejo o lokalni kolektivni blagovni znamki kmetijskih ponudnikov.
Ključne besede: Blagovna znamka, lokalni izdelki, kolektivne blagovne znamke, vedenje odjemalcev, lokalne kolektivne blagovne znamke, kmetijski izdelki.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 423; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,22 MB)

Opis: Marketing je aktivno se razvijajoča veda, katera je bila za blagovne znamke vedno pomembna, zadnje čase zaradi digitalnega marketinga še toliko bolj. Raziskovali smo marketing kozmetične blagovne znamke L'Occitane v Sloveniji, saj nas je zanimalo kako se kot podjetje prilagajajo stalnim spremembam, ki se dogajajo na marketinškem trgu. Osebno se nam je ta tematika od nekdaj zdela zanima in bi v prihodnosti želeli iskati zaposlitev v tej smeri. Teoretični del je bil namenjen prikazu osnov marketinga, zgodovini marketinga, marketinškim spletom, trendom, nismo pozabili niti na marketing na socialnih omrežjih, ki je zadnje čase najbolj popularen. V raziskovalnem delu smo predstavili podjetje Stillmark d.o.o. in blagovno znamko L'Occitane, prav tako smo naredili analizo obstoječega marketinga blagovne znamke. Intervjuvali smo vodjo marketinga blagovne znamke L'Occitane v Sloveniji, poslovodkinjo ene izmed poslovalnic L'Occitane v Sloveniji ter redno stranko L'Occitana v Sloveniji. Iz vseh treh intervjujev smo sestavili celoto in odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zadali v diskusiji zaključne naloge. Čeprav ima blagovna znamka L'Occitane v Sloveniji dobre marketinške strategije in poteze, ter sledi marketinškim trendom je tu vedno prostor za izboljšave, zato smo nekaj predlog v diskusiji tudi zapisali.
Ključne besede: marketing blagovne znamke, marketing, L'Occitane, naravna kozmetika
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 621; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Umeščanje izdelkov je posebna tehnika oglaševanja v filmih, serijah, videjih, oddajah, na televiziji, v videospotih, knjigah in podobno. Je način oglaševanja, ki je za odjemalce prikazano na privlačen način. Gre za oglaševanje določenih produktov v filmih ali serijah. Prikazuje uporabo izdelka, imidž blagovne znamke ali služi za zapolnitev prostora v sceni. Za oglaševalce je to pametno orodje, saj so na ta način odjemalci lažje dosegljivi in jih mogoče lažje prepričati v nakup. Veliko podjetij predstavi ali pridobi svoje dobro ime, se s tem tudi ustrezno pozicionira na trgu s pomočjo uporabe umeščanja izdelkov. V filmu se izdelki lahko predstavijo kot prestižna znamka, nizkocenovna znamka, športna, elegantna znamka, ki jo preprosto moraš imeti. V premišljenih umestitvah je mogoče, da blagovne znamke tudi zaslovijo. Tako lahko podjetja gradijo na svojem premoženju in imidžu blagovne znamke. Vendar je ta tehnika izpostavljena zlorabi in uporabljena kot prekrito oglaševanje. Nemoralna uporaba te tehnike je, kadar gledalci ne vedo, da so izpostavljeni vplivu prepričevanja v nakup izdelka ali blagovne znamke. Gledalci morajo vedeti, da so takim vplivom izpostavljeni med ogledom filma ali serije in to tudi pričakujejo. To je moralno umeščanje izdelkov oziroma blagovnih znamk. Tehnika umeščanja izdelka je prisotna že veliko časa. V državah ZDA jo uporabljajo zelo pogosto. Zanimalo pa nas je, kako je ta tehnika razširjena v Sloveniji, in ali se da primerjati s filmi narejenimi na ameriškem trgu. Naš cilj je poiskati in proučiti bistvene razlike med obema trgoma. Predvidevamo, da je omenjena tehnika oglaševanja bolj razvita na ameriškem trgu.
Ključne besede: Oglaševanje, umeščanje izdelkov, pozicioniranje blagovne znamke, filmska industrija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 651; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,90 MB)

Opis: V publikaciji so predstavljena znanstvena izhodišča in pomen vzpostavljanja teritorialnih kolektivnih blagovnih znamk po modelu Izvorno slovensko za razvoj slovenskega podeželja ter gradnje gastronomskega turizma, ki temelji na kratkih dobavnih poteh od njive do krožnika in vzpostavlja sistem kakovosti in izvora živil ter gradiv tudi za vse spremljajoče dejavnike, ki družno gradijo gastronomsko podeželsko turistično destinacijo. Model temelji na sistematičnem povezovanju, gradnji sistema ocenjevanja in vizualne podobe kolektivne blagovne znamke, usposabljanju, svetovanju, ocenjevanju kakovosti, podeljevanju pravice do uporabe certifikata, vzpostavljanju sistema trženja, prodaje, logistike in zagotavljanja nenehne kakovosti skozi načrtovano spremljanje kakovosti in izvora produktov. Na prvem nivoju gradimo primarno ponudbo, in sicer usposabljamo in svetujemo ponudnikom pridelkov in živilskih izdelkov, da le-ti zgradijo zgodbe z lokalno dodano vrednostjo, ki jih lahko v jedi vključijo gostinci. Na drugem nivoju ustvarjamo lokalno prepoznavno ponudbo nastanitvenih kapacitet, gastronomskih prireditev in doživetij. Tretji nivo je namenjen ambasadorjem kolektivne blagovne znamke, ki pod eno streho združujejo več omenjenih aktivnosti in sprejemnim turističnim agencijam. Četri nivo je namenjen gradnji portala, ki omogoča komuniciranje med deležniki znotraj destinacije in pritegne pozornost zahtevnih raziskovalcev gastronomije, ki so za izjemna butična doživetja pripravljeni nameniti svoj čas in denar. Vse aktivnosti so usklajene z aktivnostmi Slovenske turistične organizacije in MGRT in odlična popotnica za Slovenija – Evropska gastronomska regija Evrope 2021.
Ključne besede: teritorialne kolektivne blagovne znamke, model Izvorno slovensko, trajnostni razvoj podeželja, gastronomija, kratke dobaviteljske verige, od njive do krožnika, destinacija, kakovost, poreklo-izvor
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 71
Povezava na datoteko