Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Poudarek magistrskega dela je na povezavi in prepletu kulturne dediščine in glamuroznega kampiranja. Repnice bi tako vključili kot lokacije za glamurozno kampiranje, ki so še neodkrite in nerazvite, ponujajo pa razvojne možnosti v turizmu. Teoretični del zajema osnovne opredelitve na podlagi strokovne literature kulturne dediščine, povezanost dediščinskega turizma s trajnostnim, pomen vinogradništva na Bizeljskem kot kulturne dediščine ter velik pomen repnic, ki delujejo v turistične namene. Osrednji del temelji na opisu in predstavitvi glamuroznega kampiranja v Sloveniji in svetu, s poudarkom na glamuroznem kampiranju v jamah. Prikazani so statistični podatki in opredelitev primera dobre prakse glamuroznega kampiranja v prostorih kozolca Hiše Raduha. Raziskovalni del temelji na povezavi repnic in glamuroznega kampiranja, kar je novost v slovenskem prostoru. Kritičen pogled na prenočevanje v repnicah je prikazan v obliki SWOT analize. Z analizo intervjujev informatorjev smo v zaključku podali odgovore na raziskovalna vprašanja. Za bolj natančno predstavitev smo med besedilo vključili tudi fotografije.
Ključne besede: Bizeljsko, repnice, glamurozno kampiranje, kulturna dediščina, dediščinski turizem
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 2128; Prenosov: 300
Celotno besedilo (4,36 MB)

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil podati globlji vpogled v nekatere narečne značilnosti govora, iz katerega sama izviram, tj. krajevnega govora naselja Bizeljsko. V raziskavo bizeljskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v kozjansko-bizeljsko narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine, je bila zajeta zlasti glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora; v okviru prve me je zanimal samoglasniški in soglasniški sestav govora, njegove naglasne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov, v okviru druge pa sem v primerjavi s knjižnim jezikom raziskala narečne oblikoslovne posebnosti štirih besednih vrst, tj. samostalniške in pridevniške besede, glagola in prislova. Analiza narečnih značilnosti je temeljila na zvočnem gradivu, pridobljenem s SLA in prostim govorom štirih informatorjev. Glasoslovna analiza je pokazala, da so se v bizeljskem govoru izgubila tako tonemska kot kolikostna nasprotja, njegov samoglasniški sistem je enoglasniški, pri čemer se od knjižnega jezika razlikujejo nekateri glasovi oziroma glasovne različice, in sicer ü, , , ä in å, za govor pa je značilen tudi samoglasniški upad. V soglasniškem sestavu so bili spremembam podvrženi predvsem zvočniki in posamezne glasovne skupine (npr. -nj-/-lj-, -šč-, -tl-/-dl-, -tn-/-dn-), na oblikoslovni ravni, ki se je v okviru posebnosti izkazala za dokaj razgibano, velja v zvezi s pregibanjem izpostaviti zlasti dajalniške, mestniške in orodniške končnice, nato delno ali popolno izenačevanje dvojinskih oblik z množinskimi, feminizacijo samostalnikov srednjega spola, v zvezi s pridevnikom pa zlasti izgubljanje občutka za rabo določne in nedoločne oblike. Pri glagolu izstopa množinskost nekaterih dvojinskih glagolskih oblik, prislovi pa se od knjižnih razlikujejo v glasoslovni in oblikovni podobi. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi.
Ključne besede: slovenski jezik, bizeljski govor, kozjansko-bizeljsko narečje, štajerska narečna skupina, Bizeljsko
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 1889; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,09 MB)