| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Biomedicinska tehnologija pri terapevtski hipotermiji
Marko Tijanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Uvod. Terapevtska hipotermija je zdravljenje bolnikov z namenom zmanjšanja temperature telesa pod normalno, da bi s tem izboljšali rezultate zdravljenja. Medtem ko je povprečna temperatura telesa okoli 37°C, s terapevtsko hipotermijo znižamo to temperaturo na 32°C – 34°C. Namen diplomskega dela je ugotoviti, katera biomedicinska tehnologija se uporablja na področju sistemskega hlajenja telesa in katera na področju selektivnega hlajenja možganov, ter katere od teh v Sloveniji. Metode. Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Terapevtsko hipotermijo smo teoretično predstavili s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo iskali preko iskalnika GOOGLE, znanstveno podatkovnih baz PubMed, prosto dostopnega SCIRUS-a in virov Univerzitetne knjižnice Maribor. Za področje zdravstvene nege smo uporabili bibliografsko bazo CINAHL. Strokovne članke v slovenskem prostoru smo iskali preko servisa Biomedicina Slovenica. Rezultati. Glede na ključne besede smo v znanstveno-podatkovnih bazah našli 56235 zadetkov. V ožjem izboru smo analizirali 179 primarnih strokovnih virov, od katerih smo jih 76 uporabili v diplomskem delu. Biomedicinska tehnologija na področju terapevtske hipotermije zajema široko področje, ugotavljamo pa, da je največ tehnologij na voljo na področju sistemskega hlajenja telesa. Cenovno najugodnejša možnost je hlajenje s pomočjo ledeno hladne intravenske infuzije NaCl v kombinaciji z ledenimi oblogami ali hladilnimi ploščicami EMCOOLS. Če želimo boljši nadzor nad temperaturo telesa in samodejno uravnavanje le-te s strani aparata, pa je najboljša možnost uporaba neinvazivnega sistema CritiCool ali pa uporaba invazivnega sistema Thermogard XP s hladilnimi katetri. Za področje selektivnega hlajenja možganov bi priporočali uporabo neinvazivnega sistema RhinoChill pri odraslih, oziroma uporabo neinvazivnega sistema Olympic Cool-Cap pri otrocih. Ugotovili smo, da je uporaba terapevtske hipotermije najbolj razširjena predvsem pri bolnikih po zastoju srca in pri otrocih s hipoksično-ishemično encefalopatijo. Diskusija. Ugotovili smo, da ima terapevtska hipotermija kar nekaj pozitivnih učinkov na telo in možgane, ki bistveno izboljšajo bolnikove možnosti za preživetje in ugoden nevrološki izid, tako pri odraslih kot pri otrocih. Prišli smo do zaključka, da je terapevtska hipotermija v izkušenih rokah izredno koristna, relativno varna in zelo učinkovita.
Ključne besede: Terapevtska hipotermija, hlajenje možganov, selektivno hlajenje možganov, terapevtska hipotermija po oživljanju, biomedicinska tehnologija.
Objavljeno: 16.05.2013; Ogledov: 1437; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

2.
TEHNOLOGIJA ZUNAJTELESNEGA KRVNEGA OBTOKA IN MONITORINGA MED OPERACIJO NA ODPRTEM SRCU
Nikola Kotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali tehnologijo zunajtelesnega krvnega obtoka (ZTKO), ki jo uporabljamo med operacijo na odprtem srcu. Ugotavljamo, da ni bistvene razlike v opremi, ki jo uporabljajo trije kardiokirurški centri v Sloveniji (Maribor, Ljubljana in Izola). Valjčne črpalke imajo še vedno prednost pred centrifugalnimi, ki se pri nas uporabljajo le v zunajtelesni membranski oksigenaciji (ECMO). Za zaščito miokarda uporabljamo krvavo anterogradno in retrogradno kardioplegijo v razmerju 4:1. Monitoring plinov v arterijski krvi izvajamo v kardiokirurškem centru Maribor s sistemom CDI-500, ki kontinuirano meri delne tlake plinov in pH vrednosti. Ostala dva kardiokirurška centra uporabljata laboratorijsko POCT (Point Of Care Testing) merjenje. Iz pregleda literature ugotavljamo, da mehanizmi vzdrževanja PaCO2 in pH med hipotermijo še vedno niso dovolj jasni in da so razlike med alfa-stat in pH-stat pristopom še vedno nedorečene. V vseh kardiokirurških centrih po Sloveniji se uporablja alfa-stat pristop. Za učenje s simulacijami na področju zunajtelesne oksigenacije in cirkulacije predlagamo odprtokodni program ECMOjo. Našli smo samo en fizični simulator ZTKO – ORPHEUS. Tehnologija ZTKO, ki se uporablja v Sloveniji, se ne razlikuje od sodobne tehnologije, ki jo uporabljajo drugod po svetu.
Ključne besede: Zunajtelesni krvni obtok, biomedicinska tehnologija, simulacije v medicini.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1957; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

3.
Biomedicinska tehnologija v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T
Ana Šikman, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja biomedicinsko tehnologijo, ki se uporablja v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T. S pomočjo pregleda literature smo raziskovali nujna stanja oziroma reverzibilne vzroke. Le-te smo na kratko opisali, osredotočili pa smo se na tehnologijo, ki se uporablja pri diagnostiki in terapiji posameznega vzroka. Pri iskanju literature smo si pomagali z online bibliografskim sistemom COBISS in preko različnih spletnih iskalnikov. Literaturo smo iskali tudi preko znanstvenih podatkovnih baz PubMed in prosto dostopnega SCIRUS-a. Iz pregleda literature smo dobili širok vpogled v najnovejša spoznanja s področja biomedicinske tehnologije v terapiji in diagnostiki reverzibilnih vzrokov 4H in 4T, ki smo jih v diplomskem delu tudi predstavili. Ugotovili smo, da je na tržišču veliko različnih proizvajalcev in tako tudi veliko različnih pripomočkov, ki jih uporabljamo pri odpravljanju reverzibilnih vzrokov 4H in 4T.
Ključne besede: biomedicinska tehnologija, reverzibilni vzroki, 4H, 4T, srčni zastoj.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2664; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Biomedicinska tehnologija umetnih organov
Tanja Šentjurc, 2009, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge smo napravili obsežen pregled literature na področju biomedicinske tehnologije umetnih organov. Ta del diplomske naloge pride prav medicinskim sestram, ki se srečujejo z omenjeno tehnologijo. Sistematičnem smo pregledali literaturo v svetovni podatkovni medicinski bazi PubMed Central. V drugem delu diplomske naloge smo raziskali, kako je s poznavanjem biomedicinske tehnologije umetnih organov, ter kolikšna je želja po znanju o tej tehnologiji. Raziskavo smo izvedli na treh skupinah anketirancev, prvo skupino so sestavljale medicinske sestre Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC LJ), druga skupina so bile medicinske sestre Kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter tretja skupina so bili absolventi Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru (FZV MB). Ugotovili smo, da je največ zanimanja za to tehnologijo med medicinskimi sestrami internega področja. Prav tako ugotavljamo, da večina anketirancev ne pozna popolnoma umetnega implantiranega srca, umetne trebušne slinavke ter umetnega očesa.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, umetno srce, umetna pljuča, umetna ledvica, umetna trebušna slinavka, umetno oko, umetna jetra, umetni želodec, matične celice.
Objavljeno: 21.07.2009; Ogledov: 2619; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
ULTRAZVOČNI KIRURŠKI NOŽ
Jasmina Miklavžič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali električni kirurški nož in ultrazvočni kirurški nož glede časa priprave, vzdrževanja in sterilizacije. Raziskavo smo izvedli v operacijskem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Ugotovili smo, da je v očeh medicinskih sester v perioperativni dejavnosti elektrokirurški nož boljši glede lastnosti čiščenja, vzdrževanja in časa priprave. Večina anketiranih medicinskih sester se je po drugi strani odločila v prid ultrazvočnemu kirurškemu nožu glede varnosti, manjše krvavitve in manjše poškodbe tkiva. Statistično smo pokazali, da je čas priprave elektrokirurškega noža krajši od časa priprave ultrazvočnega kirurškega noža (p = 0,017). Anketiranci so bili mnenja, da je laže čistiti električni kirurški nož kot ultrazvočni kirurški nož (p = 0,096). Anketiranci pri času priprave noža za urgentne primere prav tako dajejo prednost elektrokirurškemu nožu (p<0,001). Menimo, da je z ekonomskega stališča bolje uporabljati instrumente za večkratno uporabo – aktivni del ultrazvočnega kirurškega noža. Ugotavljamo, da se ultrazvočni kirurški nož redkeje uporablja kot elektrokirurški nož in da je o njem malo literature, zato je razumevanje te tehnologije za medicinske sestre precej težavno. Diplomsko delo zaključimo s predlogom, da je potrebno več izobraževanja za delo s kompleksno tehnologijo, kot je ultrazvočni kirurški nož.
Ključne besede: Biomedicinska tehnologija, elektrokirurški nož, ultrazvočni kirurški nož, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3121; Prenosov: 491
.pdf Celotno besedilo (7,09 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici