| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
EKONOMSKI VIDIK PROJEKTA UVEDBE OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V PRIMERJAVI S KURILNIM OLJEM
Mateja Segeri, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je narejena študija izvedljivosti projekta kotlovnice na lesno biomaso v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem. Do leta 2004 je občinsko podjetje na ekstra lahko kurilno olje ogrevalo šest stanovanjskih objektov. Zdravstveni dom so ogrevali na utekočinjeni naftni plin. Podatke za izdelavo ekonomskih izračunov smo vzeli iz tabele sedanje in prihodnje rabe toplote ter iz tabele rekapitulacije stroškov. Predstavili smo dve različici daljinskega ogrevanja objektov na lesne sekance in na ekstra lahko kurilno olje v letih 2004, 2005 in 2012. Podrobno smo opisali stroške obratovanja in vzdrževanja opredmetenih sredstev, stroške nabave goriva, izračun stopnje amortizacije gradbenih del in opreme ter izračun načrta prihodkov nad odhodki. V zadnjem sklopu diplomskega seminarja smo prikazali primerjavo izračunov donosnosti in gospodarnosti med lesnimi sekanci in ekstra lahkim kurilnim oljem. Na osnovi izračunov smo ugotovili, da je ogrevanje na lesno biomaso gospodarnejše v primerjavi z ekstra lahkim kurilnim oljem. Naložba v izgradnjo ogrevanja na lesno biomaso se povrne v 8 letih.
Ključne besede: lesni sekanci, ekstra lahko kurilno olje, rekapitulacijski stroški, denarni tok, lesna biomasa.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1205; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

42.
RABA LESA IN POTENCIALNE NALOŽBE V UČINKOVITEJŠO IZRABO BIOMASE
Metka Javornik, 2013, diplomsko delo

Opis: Les in gozd sta poleg naravnih lepot, delovnih ljudi in naravne lege ena od redkejših prednosti Slovenije. Skrajni čas je, da se pričnejo država in zaposleni v tej panogi zavedati stanja in v globalnem okviru tudi ukrepati. Ker samo ideja ni dovolj, potrebna so dejanja.
Ključne besede: les, lesna biomasa, obnovljivi viri energije
Objavljeno: 28.10.2013; Ogledov: 865; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

43.
VALIDACIJA METODE DOLOČANJA MONOSAHARIDOV V HIDROLIZATU BIOMASE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Kristina Preskar, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvili smo GC–MS metodo za ločevanje in določanje monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih listov oljke (Olea europaea L.). Opisana metoda ob predhodni tvorbi oksimov in trimetilsililiranih (TMS) derivatov omogoča dobro ločevanje in kvantitativno določanje termično dovolj obstojnih in hlapnih t.i. oksimskih TMS eterskih (o-TMS) derivatov glukoze in TMS derivatov manitola. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%). Reakcija oksimacije je potekala s segrevanjem 45 min pri temperaturi 70-80 °C. Kot derivatizacijski reagent za reakcijo sililiranja je bil uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Postopek sililiranja se je izvajal na peščeni kopeli pri temperaturi 70-80 °C, 60 min. Spojini smo potrdili z uporabo standardnih spojin in s primerjavo retencijskih časov ter masnih spektrov posnetih pri enakih kromatografskih pogojih. S kvantitativno analizo različnih ekstraktov oljčnih listov, pripravljenih z običajno ekstrakcijo trdno-tekoče z vodo in mešanicami voda/organsko topilo (50:50, vol. %), v različnih razmerjih vzorca s topilom, smo določili vsebnosti obeh spojin. Vsebnost glukoze je bila določena med 39,2 in 169,2 mg g-1 zatehte ekstrakta. Vsebnost manitola pa je bila določena od 92,1 do 222,2 mg g-1 zatehte ekstrakta. Vsebnosti glukoze in manitola so bile določene iz odgovarjajočih umeritvenih krivulj z uporabo fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). Metodo smo validirali, tako da smo določili linearnost, natančnost kot ponovljivost in obnovljivost, heteroscedastičnost, mejo zaznavnosti (LOD) in mejo določljivosti (LOQ). Ugotovili smo, da je metoda linearna v koncentracijskem območju od 5 do 200 mg L-1, s korelacijskimi koeficienti (r2) večjimi od 0,993. Metoda je natančna in ponovljiva z relativnimi standardnimi odmiki (RSD) pod 15%. Za glukozo smo določili mejo zaznavnosti (LOD) 0,35 mg L-1 in za manitol 0,25 mg L-1. Meja določljivosti (LOQ) je bila za obe spojini 1 mg L-1.
Ključne besede: validacija, biomasa, plinska kromatografija, masna spektrometrija, glukoza, manitol
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 2032; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

44.
KOGENERACIJSKO OGREVANJE STANOVANJSKE HIŠE Z ORC PROCESOM
Katarina Žagar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno načrtovanje sistema ogrevanja stanovanjske hiše s sočasno proizvodnjo električne energije. Sistem deluje na osnovi organskega Rankinovega procesa. Uporabljeni so trije obnovljivi viri energije, ki so na voljo na področju Šaleške doline. To so geotermalna in solarna energija ter energija lesne biomase. V zaključnem delu poskušamo dokazati, da je vzpostavitev takšnega sistema smiselna, tako iz okoljskega kot tudi ekonomskega vidika.
Ključne besede: organski Rankinov proces, kogeneracija, geotermalna energija, solarna energija, biomasa
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1425; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

45.
ANALIZA MOŽNOSTI DALJINSKEGA OGREVANJA OBJEKTOV V MESTU PLEVLJA NA LESNO BIOMASO
Avdo Ajanović, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava možnost izvedbe daljinskega ogrevanja v občini Pljevlja na lesno biomaso. Delo je konceptualno zasnovano tako, da prvi del navaja osnovne informacije o mestu Pljevlja, njegovo vlogo v Črni Gori, vključno z geografskimi in podnebnimi značilnostmi ter osnovne vire s katerimi razpolagajo najbolj pomembne gospodarske družbe, katerih delo vpliva na družbeni razvoj in okolje (zrak, zemljišče, voda, biološka raznovrstnost), katerega stanje je trenutno ocenjeno kot zelo kompleksno. Prvi del predstavlja osnovne kazalce stanja okolja, podatke o škodljivih snoveh in njihovo primerjavo z mejnimi vrednostmi ter njihov vpliv na okolje in ljudi. Sledi koncept sistema ogrevanja mesta, njegov pozitiven vpliv na povečanje kakovosti življenja in zajezitev izraženih negativnih demografskih trendov. Na koncu prvega dela je predstavljena ideja, o možni realizaciji ogrevalnega sistema, ki temelji na izrabi obnovljivih virov, v obravnavanem primeru gozdne biomase in možnosti finančne podpore s strani finančnih institucij Evropske unije. V drugem delu je podana podrobna analiza realizacije projekta za lokalno skupnost, analiza finančnih stroškov in koristi ter ekonomska učinkovitost naložbe projekta. V okviru analize, je v drugem delu magistrskega dela obravnavan sedanji sistem ogrevanja z več manjšimi kotli na premog, analizirano več variant možne dobave toplotne energije in navedene dolžine toplovodnega omrežja. Na koncu obravnave je podana ocena tveganja projekta in doprinos k okoljskim učinkom.V tretjem delu diplomskega dela je predstavljen alternativni koncept izvedbe daljinskega ogrevanja in zaključek.
Ključne besede: okolje, energija, mesto Pljevlja, daljinskego ogrevanje, lesna biomasa.
Objavljeno: 02.07.2014; Ogledov: 805; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

46.
ODLOČITVENI MODEL NAJUSTREZNEJŠIH PARAMETROV IZDELAVE LESNIH SEKANCEV
Mitja Krajnc, 2014, doktorska disertacija

Opis: Z uporabo naprednih tehnologij pri delovanju kotlov na lesno biomaso pridobiva lesno gorivo vse večji pomen. Izdelava kvalitetnega lesnega goriva zahteva veliko znanja in izkušenj, povezana pa je z večjim številom vplivnih parametrov. Uvrstimo jih lahko v tri kategorije, in sicer materialne, konstrukcijske in tehnološke. Materialne se nanašajo na lesno biomaso, tehnološke in konstrukcijske pa na sekalnik. Na materialne parametre imamo omejen vpliv, saj v sekance običajno predelamo surovino, ki je trenutno na voljo. Lahko pa izboljšujemo proces proizvodnje z izbiro ustreznih vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Na osnovi monitoringa dimnih plinov in analize pepela smo določili najprimernejše lastnosti lesnih sekancev, ki zagotavljajo najvišji termični izkoristek. Izvajali smo ga na kotlu, moči 3.500 kW, v kotlovnici Lenart. Ugotovili smo, da so za večje sisteme primernejši sekanci večjega velikostnega razreda pri mehkem lesu, ter manjšega velikostnega razreda pri trdem lesu. Lesni sekanci naj vsebujejo čim manj prahu ter imajo čim bolj enakomerno velikostno strukturo. V okviru raziskovalnega dela smo izdelali računalniški model velikega bobnastega sekalnika, ki smo ga uporabljali pri praktični izdelavi lesnih sekancev. S pomočjo kinematične analize smo simulirali možne spremembe vplivnih parametrov in ocenili teoretično dolžino lesnih sekancev. Izbrali smo vplivne parametre, ki v največji meri vplivajo na kvaliteto sekancev, določili njihove vrednosti in raziskali njihov medsebojni vpliv. V okviru eksperimentalnega dela doktorske disertacije smo proizvajali lesne sekance želenih lastnosti in jih primerjali z rezultati računalniške simulacije. Ugotovili smo odstopanja in pojasnili vzroke za njihov nastanek. S pomočjo rezultatov praktičnih testiranj smo izdelali odločitveni model, ki na podlagi danih lastnosti vhodne surovine in želenih lastnosti lesnih sekancev predlaga najprimernejše vrednosti konstrukcijskih in tehnoloških parametrov. Odločitveni model smo vgradili v spletno aplikacijo, ki smo jo poimenovali Bober.
Ključne besede: Biomasa, lesni sekanci, bobnasti sekalnik, vplivni parametri, odločitveni model
Objavljeno: 04.02.2014; Ogledov: 1466; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (8,85 MB)

47.
EKONOMSKA PRIMERJAVA RAZLIČNIH TEHNOLOGIJ SUŠENJA LESNIH SEKANCEV
Špela Hajduk, 2014, diplomsko delo

Opis: Lesni sekanci so kosi sesekanega lesa, običajno merijo do 10 cm v dolžino, in se uporabljajo za ogrevanje. Vendar, kljub njihovi ugodni ceni in vse nižjim cenam kurilnih naprav z visokim izkoristkom ter avtomatskim delovanjem, v Sloveniji še zmeraj ne prevladujejo kot najbolj pogosto uporabljena biomasa za namene ogrevanja. Sveži lesni sekanci vsebujejo okrog 50 % vlage. Prednost kurilnih naprav za lesne sekance je, da se lahko prilagajajo njihovi kakovosti. Sekanci z vsebnostjo vlage od 20 do 35 % so primerni za večino kotlov, ki obratujejo na lesne sekance, vendar imajo le-ti pri bolj suhem materialu večji izkoristek. Sekanci se lahko posušijo na naravni način, da se skladiščijo in hranijo na suhem ter zračnem prostoru. Drugi način je tehnično sušenje, s katerim se lahko posušijo do zahtevane vlažnosti. Ta način je učinkovitejši, vendar dražji. Sekanci so lahko iz več vrst lesa, od tega je odvisna tudi njihova kurilna vrednost oziroma kakovost. Izdelujejo se s sekanjem okroglega lesa, ali pa se zeleni sekanci sušijo tehnično do zahtevane vlažnosti. Namen diplomskega dela je primerjava različnih tehnologij prisilnega sušenja lesnih sekancev s poudarkom na srednjetemperaturnem sušenju, to je sušenje pri približno 80 °C. Izmed velikega števila ponudnikov sušilnikov na tržišču sta se pri zahtevanih pogojih sušenja za najbolj optimalna izkazala bobenski in tračni sušilnik. Masni pretok lesnih sekancev je bil v obeh primerih enak, prav tako moči sušilnikov. Karakteristični obratovalni in konstrukcijski podatki, na podlagi katerih so se izvedli izračuni porabe energije za sušenje in ekonomska primerjava, so bili pridobljeni od proizvajalcev obeh tipov sušilnikov.
Ključne besede: OVE, biomasa, lesni sekanci, sušenje, sušilniki, ekonomika
Objavljeno: 11.03.2014; Ogledov: 2230; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

48.
UPORABA KOGENERACIJSKEGA SISTEMA NA LESNI PLIN NA KMETIJI
Jernej Bobanec, 2014, diplomsko delo

Opis: Uporaba biomase za proizvodnjo lesnega plina, ki služi kot gorivo, je star način izrabe energije, ki so ga uporabljali med drugo svetovno vojno, predvsem za potrebe mobilnosti. Sistemi so v tem času zelo napredovali tako v velikosti kot stabilnosti in prilagodljivosti. V diplomski nalogi smo se osredotočili na sisteme za pridobivanje lesnega plina iz lesnih sekancev in njegovo uporabo v sistemih za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE). Raziskali smo mikro-kogeneracijski sistem električne nazivne moči 28 kW, izračunali višino investicije in višino subvencij za 3500 in 5500 obratovalnih ur ter ga poskušali umestiti na povprečno veliko kmetijo. Iz podatkov, dobljenih za referenčno kmetijo, je razvidno, da kmetija za ogrevanje potrebuje le 600 ur na leto oziroma 21.000 kWh. Odvzem oziroma potreba po toploti je premajhna, da bi se integracija naprave SPTE v tej obliki za kmetijo splačala. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi investicijski stroški morali biti za 50 % nižji, da bi sploh lahko prejemali državno podporo, kajti zgornja meja referenčnih stroškov za vključitev v subvencionirano mrežo je 385 EUR/MWh.
Ključne besede: kogeneracijski sistem, SPTE, lesna biomasa, uplinjanje, subvencije
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 1219; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

49.
RACIONALIZACIJA ENERGETSKE OSKRBE Z UPORABO CENOVNO DOSTOPNIH TEHNOLOGIJ ZA IZKORIŠČANJE OBNOVLJIVIH VIROV
Niko Natek, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja možne načine racionalizacije energetske oskrbe, predvsem v smislu povečanja samozadostnosti. Obravnavani so potenciali biomase, sonca in poljščin za proizvodnjo olja. Jedro diplomskega dela predstavlja analizo starejše kmetije v Prekmurju in raziskuje možne načine za trajnostni razvoj tega območja. Izveden je izračun toplotnih izgub stanovanjskega objekta na kmetiji, celostno pa so analizirani tudi lokalni energetski potenciali. Rezultati diplomskega dela potrjujejo začetno tezo, da je možno z relativno ne-invazivnimi ter finančno ugodnimi posegi bistveno zmanjšati končno porabo energije, zmanjšati uvozno odvisnost ter na ta način premostiti ovire za implementacijo načel trajnostnega razvoja na območju podeželja v RS.
Ključne besede: Obnovljivi viri, biomasa, sončna energija, biodizel, toplotne izgube, energijska bilanca
Objavljeno: 07.08.2014; Ogledov: 1149; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

50.
MERILNA NEGOTOVOST VSEBNOSTI MONOSAHARIDOV V RAZLIČNIH EKSTRAKTIH OLJČNIH LISTOV S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Tina Pintar, 2014, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa je obnovljiva surovina za proizvodnjo kemikalij in organskih spojin, goriv ter energije. Rastline oljk vsebujejo v različnih tkivih različne ogljikove hidrate kot so glukoza, manitol, saharoza in rafinoza. Znanstveni prispevki s področja analize sladkorjev v rastlinah obravnavajo različne metode, ki omogočajo njihovo izolacijo, čiščenje, medsebojno ločevanje, identifikacijo in kvantitativno določanje. V okviru diplomske naloge smo določili vsebnost monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih ekstraktih oljčnih listov (Olea europaea L.), pripravljenih s subkritično vodno ekstrakcijo, ob uporabi različnih temperatur (80 °C, 120 °C in 180 °C), različnih tlakov (30 bar, 80 bar, 100 bar in 150 bar) in različnega časa ekstrakcije (5 min, 10 min, 30 min, 60 min in 90 min). Vzorce smo analizirali s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Preiskovane spojine smo pred analizo pretvorili najprej v oksimske (o-) in nato v trimetilsililirane (TMS) derivate, ki so bili termično dovolj obstojni in hlapni za analizo z GC. Za tvorbo oksimskih derivatov smo uporabili kot reagent hidroksilamin hidroklorid raztopljen v piridinu (2-2,5%), za reakcijo sililiranja pa je bil kot derivatizacijski reagent uporabljen N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid (MSTFA). Spojine smo potrdili z uporabo standardnih spojin, s primerjavo retencijskih časov in masnih spektrov. Spojine smo v rastlinskih ekstraktih kvantitativno določili iz umeritvenih krivulj ob uporabi fenil β-D-glukopiranozida kot internega standarda (ISTD). GC-MS je omogočila sočasno ločevanje in selektivno identifikacijo strukturno podobnih ogljikovih hidratov kot sta glukoza in manitol ter različnih stereoizomerov kot so α- in β-TMS-glukopiranoza ter sin- in anti-oksim-TMS-glukoza. Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda natančna, linearna in ponovljiva. Ocenili smo tudi merilno negotovost pri določanju koncentracije glukoze in manitola ter prav tako ovrednotili vse možne vire merilne negotovosti, ki nastajajo pri izvajanju analiznega postopka. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (2,576 g/L) in manitola (4,031 g/L) v vzorcu ekstrakta oljčnih listov, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 80 °C ter 90 min. Najnižjo vsebnost glukoze (0,489 g/L) in manitola (1,321 g/L) pa smo določili v vzorcu, ekstrahiranem s subkritično vodo pri 180°C ter 90 min.
Ključne besede: lesna biomasa, oljčni listi, glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1273; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici