| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgodovinski elementi v slovenski fantastični mladinski prozi
Anja Kraševec, 2018, magistrsko delo

Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene značilnosti fantastične pripovedi ter delitev zgodovinskega proznega žanra v mladinski književnosti. Zanimalo nas je, kako se v izbranih delih kažejo realni zgodovinski dogodki ter njihov vpliv na zgodbo. Izbrali smo dvajset del slovenskih avtorjev, in sicer: France Bevk: Peter Klepec (1956), Maja Brodschneider Kotnik: Čevljarček (2009), Dušan Čater: Veronika Deseniška (1995), Fran Levstik: Martin Krpan (2010), Helena Štefančič: Grad nesrečne ljubezni (2006), ljudska: Kralj Matjaž in sol (2003), Stanka Devjak: Agata, žlahtni cvet s Štraleka (2014), Maja Furman: Deček in Zajcklošter (2015), Žiga X Gombač: Živa in Prabled (2012), Živa, vitez in zmaj (2013), Živa in antični rojstni dan (2014), Dan, ko je izginil Ljubljanski grad (2014), Živa in stiška kneginja (2016), Niko Kupper: Kralj Samo (2008), Primož Trubar (2008), Modest Gosposvetski (2009), Skriti zaklad: Brižinski spomeniki (2009), Zgodba o čarobni prisegi: knežji kamen (2012), Miklova Zala in uporni kmetje (2016) in Andreja Vukmir: Kamniška Veronika (2009). V osrednjem delu naloge so izbrana dela natančno analizirana. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del, so bili naslednji: delo je napisal slovenski avtor in spada med mladinsko fantastično prozo, nadalje se je upoštevalo pri izboru del tudi to, da so v delo vključeni zgodovinski elementi. Pri izboru del smo se omejili na literarna dela, ki zajemajo prostor današnje Slovenije ali zgodovinske osebe, ki so živele na tem ozemlju ali imele vpliv nanj. Predstavljeni so splošni podatki o delu, zgodba, glavni in stranski literarni liki, snov, tema, motivi ter jezikovne značilnosti. V vsaki pripovedi so posebej izpostavljeni zgodovinski elementi ter primerjava z realnim zgodovinskim ozadjem. Ker se v delih navajajo resnični zgodovinski podatki, je izpostavljeno tudi medpredmetno povezovanje s predmetom zgodovina.
Ključne besede: fantastična pripoved, zgodovinski elementi, Bevk, Brodschneider Kotnik, Čater, Levstik, Štefančič, Devjak, Furman, Gombač, Kupper, Vukmir
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1238; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (772,10 KB)

2.
France Bevk: Sunduk s serebrom
Jurij Rojs, 1973, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: slovenska književnost, ruski jezik, France Bevk, prevod, recenzija knjige
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 1152; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (863,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Zgodnje obdobje slovenske ekspresionistične kratke proze in njene slogovne prvine
Jožica Čeh Steger, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Ključne besede: ekspresionizem, kratka proza, stil, Cankar, Ivan, Bevk, France
Objavljeno v DKUM: 31.05.2017; Ogledov: 1431; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (330,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
BEVKOVE PESMI MED REVIALNO OBJAVO, SAMOSTOJNO PESNIŠKO ZBIRKO IN IZBRANIMI SPISI
Marija Filej, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na Bevkovo pesništvo. Gre za pesmi, ki so izhajale v reviji Dom in svet med letoma1910 in 1920 in ki so leta 1921 izšle v samostojni pesniški zbirki z naslovom Pesmi. V petdesetih letih 20. stoletja pa so Bevkove pesmi izšle še v Izbranih spisih, v katerih so poleg pesmi iz pesniške zbirke Pesmi še krajši prozni sestavki, zamejeni z letnicama 1911 in 1927. Iz primerjave različnih objav del v samostojni pesniški zbirki Pesmi in v kritični izdaji v Izbranih spisih je moč opaziti, da je Bevk po preteku tridesetih let, kolikor je razlike med obema objavama, nekatere svoje pesmi popravljal in spreminjal. Če pa vzamemo v pregled še pesmi iz zbirke Pesmi, ki so pred knjižno izdajo izhajale v reviji Dom in svet, opazimo, da je Bevk nekatere pesmi modificiral celo dvakrat. Nekatere pesmi imajo tako tri različice: revialno, tisto iz pesniške zbirke in tretjo v Izbranih spisih.V prvem delu naloge je predstavljen France Bevk kot pesnik in pisatelj. Na začetku je na kratko povzeto njegovo pesništvo, in sicer prve objave. Temu sledi kratka predstavitev samostojne pesniške zbirke Pesmi in odzivi literarnih kritikov na izdajo ter predstavitev prve knjige Izbranih spisov, kjer so Bevkove pesmi še zadnjič izdane. V drugem je sistematičen prikaz vseh pesmi, kjer primerjam Bevkove pesmi iz revije, samostojne zbirke in Izbranih spisov. Tako skušam spremljati razvoj Bevkovega pesništva skozi štiri desetletja. Analiza zajema vsebinsko-stilne ter oblikovne vidike. Pokazalo se je, da so najbolj opazne razlike med verzijami pesmi v reviji Dom in svet ter pesniški zbirki Pesmi, medtem ko modifikacije v Izbranih spisih niso več tako izrazite in so bolj jezikovne oz. stilne narave, ki v večini primerov ne vplivajo na vsebino. Ob vsem tem se postavlja vprašanje, ali je na spremembe morda vplivala (avto)cenzura, ali je imel morda pri spremembah kaj besede urednik spisov, ali pa bi nanje lahko vplivala celo kritika. Na podlagi obstoječega gradiva je na zastavljena vprašanja mogoče samo delno odgovoriti.
Ključne besede: France Bevk, Dom in svet, Pesmi, Izbrani spisi
Objavljeno v DKUM: 19.04.2013; Ogledov: 1819; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (772,98 KB)

5.
Živali kot izhodišče za motive, simbole in metaforiko v izbrani kratki prozi prve polovice 20. stoletja
Ines Vrabec, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Živali kot izhodišče za motive, simbole in metaforiko v izbrani kratki prozi prve polovice 20. stoletja je bil ugotoviti, katere živali so bile izhodišče za motiviko, simboliko in metaforiko ekspresionistične stilne paradigme v določeni kratki prozi pri Ivanu Cankarju, Francetu Bevku, Ivanu Dorniku in Miranu Jarcu. Zanimala nas je tudi funkcija teh živali, saj smo poskušali dokazati, da se v tej stilni paradigmi pojavlja predvsem simbolika grdega in grotesknega, kar pomeni, da se srečujemo večinoma z golaznijo, nočnimi živalmi in mrčesom. Opazili smo, da v tej simboliki sodelujejo tudi druge živali, skozi katere ekspresionistična proza ubeseduje določene idejne poudarke. Vedno je veljala predpostavka, da je Ivan Cankar temelj v naši književnosti, po katerem se zgledujejo drugi avtorji. V diplomski nalogi smo poskušali dokazati, da Cankar s svojo simboliko ni vplival na živalsko simboliko, motiviko in metaforiko drugih obravnavanih avtorjev.
Ključne besede: Cankar, Bevk, Dornik, Jarc, kratka proza, simbolika, motivika, metaforika, ekspresionizem
Objavljeno v DKUM: 15.07.2010; Ogledov: 3051; Prenosov: 703
.pdf Celotno besedilo (673,80 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici