| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza trga dela v Avstriji, Belgiji in Švici
Rene Hojski, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Ključne besede: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Območja rdečih luči v Belgiji : magistrsko delo
Blaž Marolt, 2019, magistrsko delo

Opis: Belgijska zakonodaja samo dejavnost, kot tudi kupovanje storitev prostitucije, dovoljuje, vendar vpletanje tretjih oseb, kot so zvodniki ali upravljalci javnih hiš, prepoveduje. Vendar mestnim oblastem prepuščajo, da to določbo obidejo, kadar zadeva javni red in mir. To pomeni, da zvodništvo in vodenje javnih hiš v večini primerov ni preganjano, čeprav je na nacionalni ravni prepovedano, vendar se tolerira, kadar so pogoji v redu. Zakonodaja tako za tretje osebe, ki niso nujno negativni dejavnik v prostituciji, saj so mišljeni kot posredniki, ki vodijo gospodarsko dejavnost prostitucije, ustvari veliko nejasnosti. Prav tako pride na zakonodajni ravni do pogostega prekrivanja med definicijama izkoriščanja prostitucije in trgovine z ljudmi, kar še dodatno zmanjša pravno varnost oseb, ki so vključene v prostitucijo. V Belgiji imajo mestne oblasti različne ureditve prostitucije, ki so razvidne predvsem v ureditvi njihovih območij rdečih luči. V našem primeru smo opisali in primerjali območja rdečih luči Antwerpa, Genta in Bruslja. Med bolje organizirana območja sodita Antwerp in Gent, medtem ko je tisto v Bruslju slabše organizirano. V luči tega v magistrskem delu ugotavljamo, kako določena ureditev območja rdečih luči vpliva na nadzor nad izkoriščanjem prostitucije, prisotnost policije na območju, vpletenosti tretjih oseb, delovnih pogojev za spolne delavke, drugih organizacij, ki delujejo na območju, ter tudi kakšno pomoč se spolnim delavkam nudi, kadar so prepoznane kot žrtve trgovine z ljudmi, ali ko izrazijo željo po zapustitvi dejavnosti prostitucije.
Ključne besede: spolni delavci, območja rdečih luči, zvodniki, trgovina z ljudmi, žrtve, Belgija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1021; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (551,59 KB)

3.
Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo
Špela Šlamberger, 2018, diplomsko delo

Opis: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Ključne besede: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1324; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

4.
Primerjava ureditve zakonodajnega organa ter zakonodajnega postopka v ustavah Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Bor Rotar, 2015, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi smo predstavili temeljne značilnosti zakonodajnih organov in ustav Slovenije, Belgije, Danske, Finske, Francije in Nemčije. Pregledali smo zgodovinski razvoj ustav in zakonodajnih organov teh držav. Pri tem smo preučili pomembnejše dogodke, ki so vplivali na razvoj posamezne ustave. Ugotavljali smo razlike med sprejetjem zakona v predsedniškem sistemu in sistemu ustavne monarhije. Pri omenjenih državah smo pregledali sestavo, pristojnosti, volilni sistem, funkcije, nosilce zakonodajne pobude, postopke sprejetja zakona, razglasitev zakona in zahteve za razpis referenduma pri omenjenih državah. Pri sestavi smo opazovali razlike med posameznimi državami in strukturo njihovega zakonodajnega organa. Pri volilnem sistemu smo pregledali postopek, po katerem so člani voljeni v zakonodajno telo, in ugotavljali razlike med državami. Preučevali smo razlike med volilnimi sistemi, pri čemer je bil pomemben volilni sistem v Zvezni republiki Nemčiji, ki uporablja tako proporcionalni kakor tudi večinski volilni sistem. V zadnjem delu smo naredili še stavčno analizo ustav s programom Simple Concordance Program. Preučevali smo Ustavo Združenih držav Amerike in Ustavo Kraljevine Belgije ter ugotavljali, ali so razlike v uporabi besedišča. Najprej smo izpisali besede, ki se pojavljajo v posamezni ustavi, nato pa smo jih primerjali z besedami, ki se pojavijo v drugi ustavi. Ugotovili smo, da je večinski volilni sistem učinkovitejši od proporcionalnega volilnega sistema glede stabilnosti vlade. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik pri sprejemanju zakona, ki bi določile, kateri sistem je boljši, predsedniški ali ustavna monarhija, ter da primerjava besedišča Ustave Združenih držav Amerike in Ustave Kraljevine Belgije ni zadostno merilo za ugotavljanje razlik v ureditvi zakonodajnega organa teh dveh držav.
Ključne besede: ustave, zakonodaja, zakonodajna telesa, volilni sistemi, Slovenija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.04.2015; Ogledov: 1965; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (481,62 KB)

5.
Trendi kriminalitete v Belgiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Tanja Keršič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali trende kriminalitete v Belgiji, pri čemer smo se opirali na obstoječe vire in literaturo. Na podlagi javno dostopnih sekundarnih podatkov (European Sourceook of Crime and Criminal Justice ter internetne strani belgijske federalne policije) smo prikazali trende kriminalitete v Belgiji. Belgija se z različnimi vrstami kaznivih dejanj sooča na različne načine. Na podlagi rezultatov večih raziskav lahko sklepamo o trendih kriminalitete v Belgiji po letu 2000. Diplomsko delo vsebuje poleg uvoda več poglavij. V uvodu smo razložili namen in način, prikaza problematike trendov v Belgiji. V drugem poglavju smo opredelili teoretska izhodišča in metode dela (analiza problematike merjenja kriminalitete v sodobnih družbah, uporaba in analiza sekundarnih podatkov, primerjava različnih družb). Opisali smo nekatere kriminološke teorije o vzrokih kaznivih dejanj ter podrobneje pogledali izbrane makro - sociološke pristope k razlagi kriminalitete v sodobnih družbah. V tretjem poglavju smo na grobo opisali Belgijo, njeno ureditev ter pogledali v njeno zgodovino. Četrto poglavje prikazuje osnovne trende v Belgiji za klasična kazniva dejanja (po podatkih ESB in federalne policije). Sledi peto poglavje, kjer smo primerjali trende v Belgiji s trendi v Sloveniji in na Nizozemskem. Pri primerjavah smo uporabili predvsem podatke iz ESB. Šesto poglavje je namenjeno testiranju trendov kriminalitete v Belgiji.
Ključne besede: kriminaliteta, statistični podatki, analize, Belgija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 1407; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

6.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI NAJVEČJIH PONUDNIKOV TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV V SLOVENIJI IN BELGIJI S POMOČJO RAČUNOVODSKIH KAZALNIKOV
Marko Felicijan, 2012, diplomsko delo

Opis: Trg informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in storitev je postal del gospodarske in družbene infrastrukture in predstavlja eno najhitreje razvijajočih se področij. Današnja družba je prilagodila svoje delovanje in organiziranost hitremu tempu tehnološkega razvoja, saj je napredna tehnologija prisotna na vseh področjih življenja in dela. Novim tehnologijam in informacijskim rešitvam morajo še posebej podjetja, ki ponujajo telekomunikacijske storitve, slediti, saj je od tega odvisna njihova konkurenčnost na trgu. Proučevani vodilni ponudniki informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Sloveniji (Telekom Slovenije, Si.mobil in Tušmobil) in Belgiji (Belgacom, KPN in Mobistar) temu tudi sledijo. Osnovna dejavnost omenjenih družb je zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, ter načrtovanje in izdelava komunikacijskih omrežij. Družbe so danes del globalnega trga na katerem je vedno večja konkurenca, zato je nujno, da se slovenske družbe primerjajo tako z domačimi konkurenti, kot s tujimi. Z analizo računovodskih informacij lahko ocenimo uspešnost poslovanja določenega podjetja. Z analizo dobimo informacije, ki so zanimive za poslovodstvo, investitorje in upnike. Pri obravnavi posameznih podjetij sem uporabil informacije iz letnih poročil oziroma primerjal podatke iz temeljnih računovodskih izkazov obravnavanih podjetij. Čeprav je vsaka družba zgodba zase, lahko na podlagi izvedene premoženjsko-finančne analize trdim, da je najuspešnejši slovenski ponudnik informacijskih in komunikacijskih tehnologij družba Si.mobil. Prav tako je na podlagi izvedene analize izkazov poslovnega izida, poslovanje belgijskih telekomunikacijskih podjetji učinkovitejše in uspešnejše kot pri slovenskih, pri čemer je najuspešnejša belgijska družba Mobistar. Katero podjetje je primernejše za strateškega investitorja je po izračunanih kazalnikih še vedno težko določiti, saj je potrebno upoštevati še vrednost delnic, dobiček na delnico in obnašanje delnic obravnavanih podjetij na borzi.
Ključne besede: analiza poslovanja, informacijsko in komunikacijske tehnologije, letno poročilo, računovodsko poročilo, temeljni računovodski izkazi, računovodsko-finančna analiza, Slovenija, Belgija, Telekom Slovenije, Si.mobil, Tušmobil, Belgacom, KPN, Mobistar
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 4359; Prenosov: 243  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici