| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pripojitev factorbanke in probanke k
Valentina Vidovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi slabšanja položaja obeh bank je bilo jasno, da Probanki in Factor banki sledi prestrukturiranje. Zaradi likvidnega stanja, kapitalske moči, plačevanje obveznosti in finančnega položaja je Banka Slovenija bila primorana, da izda odločbo o izredni upravi na podlagi prvega odstavka 217. člena in prvega odstavka 253. člena ZBan-1 dne 6.9.2013. Tako sta banki postopno prenehali delovati in sta bili še istega dne imenovani izredni upravi. Vsa njuna pooblastila je prevzela Banka Slovenije, ki je pridobila posredne in neposredne pristojnosti v zvezi z nadzorom poslovanja obeh bank. Ker se je stanje v bankah še slabšalo, sta morali izvesti revidirano poročilo o finančnem stanju in predlog za prenehanje delovanja z minimalnimi stroški za proračun Republike Slovenije. Prav tako je bil izdelan načrt prestrukturiranja. Banki sta izkazovali negativni kapital, kar je pomenilo, da njuno premoženje ni bilo v dovolj visokem znesku, da bi poplačale vse terjatve in obveznosti do upnikov. Tako posledično nista zagotavljale minimalnega kapitala, da bi uresničile načrt prestrukturiranja, ki je bil izdelan konec leta 2016. Probanka in Factor banka sta pridobili zeleno luč za posojilo ELA, da sta banki lahko v določenem znesku poplačali vse obveznosti. Dolg sta mesečno odplačevali po obrokih vse do leta 2014, preostanek dolga pa se je prenesel s pripojitvijo na DUTB. Ta se je zgodila s podpisom pogodbe pri notarju dne 3.2.2016, v veljavnost pripojitve pa je vstopila z vpisom v sodni register. Pogodba določa, da se s pripojitvijo prenese vso premoženje obeh bank ter pravice in obveznosti. DUTB kot prevzemna družba se z vpisom v sodni register šteje kot nova lastnica obeh bank, ne da bi pri tem se prej opravila likvidacija Probanke in Factor banke. Po stanju 1. 1. 2016 se poleg pravic, obveznosti in premoženja prenesejo tudi zaposleni. Ti se s pripojitvijo bistveno zmanjšajo, prav tako so se zmanjšale poslovne enote obeh bank.
Ključne besede: pripojitev, ELA, DUTB, Banka Slovenije, prestrukturiranje, SID, SEPA, izredna uprava, izredni ukrepi.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 306; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (643,18 KB)

2.
PONAREJANJE DENARJA; KAZENSKO PRAVNO VARSTVO EVRO VALUTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Josip Luketič, 2016, diplomsko delo

Opis: Evro je skupna evropska valuta v 19 državah Evropske unije. V obtoku je 18,5 milijard evro bankovcev in 116 milijard evro kovancev, ki so plačilno sredstvo 337 milijonom prebivalcev Evropske unije.Evro je v diplomskem delu obravnavan kot predmet kaznivega dejanja ponarejanja denarja, katerega so dolžne pred ponarejanjem, varovati vse članice Evropske unije.Na kratko je v diplomskem delu opisana zgodovina nastanka evro valute, pojem gotovine oz. denarja. Poleg opisa evro valute in njenih značilnosti, je poudarjena uvedba Evra v Sloveniji, ki je kot prva nova članica držav EU uvedla Evro kot zakonito plačilno sredstvo. Nadalje je opisana zgodovina ponarejanja denarja nasploh, ter konkretno za evro valuto, skupaj s statističnimi podatki za območje Evropske unije in Slovenije. Osrednji del diplomskega dela govori o mednarodnem kazensko pravnem varstvu evro valute, katero pred ponarejanjem varuje Ženevska konvencija o preprečevanju ponarejanja denarja ter pravni akti institucij Evropske unije, kot so uredbe, direktive idr. V Republiki Sloveniji nacionalna zakonodaja prenese mednarodno varstvo s Kazenskim zakonikom, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu. Kot pomembne so navedene predvidene spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1E).V diplomskem delu je naveden tudi oris zaščitnih elementov, vgrajenih v evro valuto, ki uporabnikom olajšajo njihovo uporabo na eni ter na drugi strani otežijo ponarejanje. V zaključku diplome, so navedene in opisane mednarodne institucije in mehanizmi Evropske unije, ki skrbijo za varovanje evra pred ponarejanjem ( ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol) kot tudi vloga Banke Slovenije in Policije ter Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in Združenja bank Slovenije, skupaj z različnimi poslovnimi bankami. V zaključku naloge so podani konkretni predlogi za izboljšanje preprečevanja ponarejanja evro valute.
Ključne besede: Evro, Evropska unija, Ponarejanje denarja, Kazenski zakonik Republike Slovenije, Kazensko pravno varstvo, Ženevska konvencija, Uredbe, Direktive, Banka Slovenije, Policija, Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, Zaščitni elementi, ECB, Evropska komisija, Europol, Eurojust in Interpol
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1398; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
VPLIV PREPOZNAVNOSTI STORITVENE ZNAMKE PBS NA POTROŠNIKOVO IZBIRO PONUDNIKA PLAČILA OBRAZCEV UPN
Lidija Klenovšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Prvi del diplomskega dela zajema teoretični del o tržnih znamkah, še posebej smo se posvetili storitveni znamki, njenemu premoženju, oblikovanju zvestobe in pozicioniranju. Izpostavili smo posebnosti storitev v primerjavi z izdelki, tudi pri trženju. V drugem delu smo analizirali podatke raziskave o vplivu prepoznavnosti storitvene znamke PBS na potrošnikovo izbiro ponudnika plačila obrazca UPN (univerzalni plačilni nalog), kjer smo ugotavljali, kolikšen vpliv glede na različne starostne skupine imajo pri izbiri ponudnika zaupanje, prepoznavnost, cena in kakovost.
Ključne besede: tržna znamka, storitvena znamka, zvestoba, pozicioniranje, storitvena znamka PBS (Poštna Banka Slovenije)
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

4.
Preprečevanje pranja denarja na področju plačilnih institucij
Miša Miljavec, 2016, diplomsko delo

Opis: Pranje denarja je zelo razširjen pojav na področju celega sveta, zato je izvajanje ukrepov na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo pomembno dejanje, sploh, ko gre za finančne institucije, kar plačilne institucije so. Slednje so dolžne izvajati vse ukrepe po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma ter podzakonskih predpisih in ostalih določilih ter na ta način učinkovito upravljati s tveganji na tem področju. V diplomskem delu bomo opredelili in pojasnili pojem pranja denarja in financiranja terorizma, podrobno bomo opisali ukrepe, ki jih morajo na področju preprečevanja pranja denarja izvajati finančne institucije – še posebej plačilne institucije – ter pravne podlage za uspešno preprečevanje pranje denarja in financiranja terorizma. Prav tako bomo v pričujočem delu opisali organe, pristojne za izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji. Na koncu bomo naredili primerjavo zakonskih podlag v Sloveniji, Švici in v Združenih državah Amerike.
Ključne besede: pranje denarja, financiranje terorizma, Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Banka Slovenije, plačilne institucije
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (690,49 KB)

5.
ORGANIZACIJSKI VIDIK IZVEDBE ZAHTEVNEGA PROJEKTA-PRIMER BANKE
Maša Dežman, 2011, diplomsko delo

Opis: Banke se dnevno soočajo z raznovrstnimi projekti, ki zahtevajo angažiranost ljudi, denarja in časa. Taki projekti omogočajo bankam izboljšanje obstoječega poslovanja ter uvedbo novih bančnih produktov in procesov. Projekt, ki sem ga izbrala za temo diplomske naloge, je bil zelo specifičen, vseobsežen in enkraten, saj je moral biti izpeljan brezhibno in v natančno določenem roku – projekt uvedbe evra. Nova skupna valuta evro je nadomestila domačo valuto, slovenski tolar (SIT). Kljub temu da je Slovenija kot 13. članica prevzela evro, se ni mogla zgledovati po prejšnjih vzorcih. Slovenija je prevzela evro po scenariju »velikega poka«, po katerem gre za konvertiranje tolarjev v evre v eni logični sekundi. Pred tem se namreč nobena država ni odločila za tak scenarij prehoda na evro. Temelj projekta so zakonodajni okviri, ki jih opisujem na začetku diplomske naloge, pogoj za izvedbo projekta pa izpolnjevanje makroekonomskih kriterijev – maastrichtski kriteriji. Kot organ nadzora je nastopala centralna banka, Banka Slovenije. Banke so morale vzpostaviti projektno skupino, ki je neprestano poročala o napredku projekta Banki Slovenije. Po pregledu mesečnih poročil je centralna banka sporočala povratne informacije, ki so zajemale analize poročil, ugotovitve in ukrepe. Vzpostavitev projektne skupine je zahtevala izbor strokovnjakov, ki so pokrivali področje prava, IT podpore, interne organizacije ter internega in eksternega komuniciranja. V zadnjih fazah projekta so bile naloge projektne skupine predvsem zaznavanje in odprava napak. Po opravljenih fazah testiranja je 1. 1. 2007 sledil uspešen prehod na produkcijo in evro je postal nacionalna valuta tudi v Sloveniji.
Ključne besede: Banka, projekt, uvedba evra, projektna skupina, centralna banka, Banka Slovenije
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 1201; Prenosov: 54
URL Povezava na celotno besedilo

6.
OBLIKOVANJE USTVARJALNE KLIME V POŠTNI BANKI SLOVENIJE
Polonca Žertek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Pred pisanjem diplomskega seminarja sem si postavila hipoteze, ki sem jih s pomočjo pogovorov v podjetju lahko tudi potrdila. V veliko veselje mi je bilo, da sem spoznala kakšna je ustvarjalna klima v podjetju, saj sem se iz te izkušnje tudi veliko naučila. Predpostavljala sem, da imajo v Poštni banki Slovenije oblikovano ustvarjalno klimo, vendar klime v podjetju še niso opredelili. Z raziskovanjem sem ugotovila, da sta inovativnost in ustvarjalnost tesno povezana pojma in v današnjih razmerah predstavljata velik pomen za podjetje. Zaposleni so tisti, ki se bodo lotili reševanja problemov in bodo predlagali inovativne predloge za podjetje. Zato je pomembno, da vodje poskušajo oblikovati time, motivirajo zaposlene k večji ustvarjalnosti prav tako pa, da vpeljejo različne metode za spodbujanje ustvarjalnosti. Na ustvarjalnost v organizaciji vpliva veliko različnih dejavnikov. Brez ustvarjalne klime, motiviranih in ustvarjalnih vodij, nagrad, motiviranja zaposlenih, izobraževanja, želj zaposlenih po izboljšavah in sodelovanja, ustvarjalnosti ne bo. V Poštni banki Slovenije ustvarjalna klima, omogoča predvsem dobro počutje na delovnem mestu, saj večina časa zaposleni tam tudi preživijo. Klima v podjetju se odraža v pozitivnih in prijateljskih odnosih, medsebojnem spoštovanju, fleksibilnosti delovnega časa ter opremljenosti delovnega mesta s sodobnimi tehnologijami.
Ključne besede: Ključne besede: Ustvarjalnost, invencija, inovacija, ustvarjalna klima, tehnike ustvarjalnega mišljenja, Poštna banka Slovenije
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 1358; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (451,04 KB)

7.
STABILNOST SLOVENSKEGA BANČNEGA SISTEMA IN VLOGA BANKE SLOVENIJE
Davorin Kušnik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Diplomski seminar združuje tematiko sodobne in vse bolj nujne finančne stabilnosti znotraj slovenskega nacionalnega okvira, vpliv in vlogo Banke Slovenije ter posledice zadnje svetovne finančne krize. Zgodovina ekonomske znanosti vseskozi nakazuje dejstvo, da gospodarska rast nikoli ni linearna in razvoj nikoli ni konstanten. Obdobju prosperitete skoraj zagotovo sledi obdobje recesije in obratno. V postavljanju ogrodja za zdrav in predvsem stabilen finančni sistem neke države, morajo največ postoriti državni subjetki sami. Ključno je sodelovanje tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni, ki mora v procesu vzdrževanja stabilnosti finančnega sistema iskati poti naprednih izboljšav, zaščititi končne odjemalce finančih proizvodov in v kočni fazi doseganje cilja stabilnosti finančnega sistema.
Ključne besede: Finančna stabilnost, bančni sistem, finančna regulacija, finančni nadzor, Banka Slovenije, finančna kriza
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2219; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (406,56 KB)

8.
UVEDBA INFORMACIJSKE PODPORE ZA SEPA NA PRIMERU KREDITNIH PLAČIL
Branka Merhar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uvedba informacijske podpore za SEPA na primeru kreditnih plačil v poslovni banki. Temo za diplomsko nalogo sem izbrala sama predvsem zaradi aktualnosti in želji po novih znanjih, ki sem jih ob pisanju diplomske naloge tudi pridobila. V diplomski nalogi je prvem delu opisano delovanje plačilnih sistemov kot so potekali pred uvedbo projekta SEPA v Sloveniji. Opisani so plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje domačega plačilnega prometa, kakor tudi plačilni sistemi, ki so omogočali izvajanje čezmejnega nakazovanja plačil. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen projekt SEPA (Single Euro Payments Area - Enotno območje plačil v evrih, ki ga je v ta namen vzpostavila Evropska centralna banka. V projekt SEPA so se vključile tudi slovenske banke, ki kot članice in pod okriljem Združenja bank Slovenije, na nacionalnem nivoju sodelujejo v projektu. V praktičnem delu je prikazana organizacija projekta v banki ter aktivnosti banke, ki so tesno povezane z aktivnostmi na nacionalnem nivoju projekta ter izvedba uvedbe informacijske podpore na primeru kreditnih plačil za implementacijo v SEPA shemo kreditna plačila v poslovni banki. Predstavljene so aktivnosti, ki jih je poslovna banka morala izvesti, da je izpolnila vse pogoje za uspešno vključitev v SEPA shemo kreditna plačila. V zadnjem delu naloge je predstavljena oceno o napredku vzpostavitve enotnega območja plačil v evrih, predvsem za shemo kreditna plačila. Enotno območje plačil v evrih – SEPA pomeni izboljšanje učinkovitosti in standardizacijo domačega in čezmejnega plačilnega prometa. Z uveljavitvijo SEPA plačilnih shem bo notranji in čezmejni plačilni promet potekal na enakih osnovah in standardih ter se izvajal po enakih postopkih, ne glede na to v kateri drzavi znotraj SEPA ima stranka transkacijski račun oziroma preko katerega izvajalca opravlja svoj plačilni promet.
Ključne besede: Plačilni sistemi, SEPA, SEPA sheme in okvir, kreditna plačila SEPA, plačilni sistemi SEPA, nacionalni program SEPA, Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, plačilni promet banke, migracija, ocena uvedbe.
Objavljeno: 06.05.2011; Ogledov: 1856; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
IZLOČANJE TVEGANJ V MEDNARODNEM POSLOVANJU Z BANČNIMI GARANCIJAMI
Drago Vaupotič, 2010, diplomsko delo

Opis: Da bi podjetje v današnjih zaostrenih pogojih poslovanja dolgoročno preživelo, se mora tega zavedati in z aktivnim upravljanjem tveganj obvladovati in sprejemati ukrepe za njihovo zmanjševanje. Čeprav ne obstaja način, ki bi v celoti odpravil vsa tveganja, je ta mogoče v veliki meri omiliti z uporabo določenih finančnih instrumentov. Eden najpomembnejših je bančna garancija, ki v poslovnem svetu velja za enega najzanesljivejših instrumentov zavarovanja, predvsem pri večjih in zahtevnejših transakcijah. V nalogi so predstavljena plačilna tveganja in njihovo obvladovanje, podrobneje pa je opisana bančna garancija, njen pravni okvir, prednosti in slabosti, primerjava z drugimi instrumenti ter vrste bančnih garancij. V empiričnem delu naloge sem predstavil Poštno banko Slovenije, d.d. — bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor d.d., kot enega od ponudnikov tovrstnih finančnih storitev v Sloveniji, in postopek pridobitve bančne garancije.
Ključne besede: plačilna tveganja, bančna garancija, banka, naročnik garancije, upravičenec garancije, storitvene garancije, plačilne garancije, Poštna banka Slovenije, izdaja garancije
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 2136; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

10.
SEPA - PREDNOSTI IN POTENCIALI
Denis Kiralj, 2010, diplomsko delo

Opis: SEPA (Single Euro Payment Area) oz. enotno območje plačil v evrih je območje znotraj Evrope, kjer potrošniki, podjetja in drugi gospodarski subjekti lahko izvajajo in prejemajo plačila v evrih, neodvisno ali gre za plačilni promet znotraj nacionalnih meja ali čezmejni plačilni promet, pod istimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi ne glede na njihovo lokacijo. To pomeni da lahko opravljajo negotovinska plačila malih vrednosti v evrih z enega samega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov, tako preprosto, učinkovito in varno, kot opravljajo plačila znotraj svoje države. SEPA ima močan učinek na znižanje bančnih provizij in spremembe operativnih stroškov ponudbene in povpraševalne strani, pri čemer se lahko ti učinki precej razlikujejo glede na naklonjenost do SEPA s strani vseh deležnikov. Učinki SEPA so namreč odvisni od intenzivnosti investicij v vzpostavitev SEPA ter od strategij uvajanja in sprejemanja SEPA s strani ponudnikov in uporabnikov plačilnih storitev. Ključno vlogo pri kreiranju SEPA ima seveda bančna industrija, ki z ustreznimi vlaganji vzpostavi nove plačilne sisteme. Vendar pa je uspešnost projekta SEPA v enaki meri odvisna od naklonjenosti uporabnikov plačilnih storitev do SEPA, ki ključno vplivajo na končni neto SEPA učinek za celotni trg in tržno upravičenost uvajanja SEPA. Nizka naklonjenost do SEPA na povpraševalni strani je pogosto posledica pomanjkanja zavedanja o možnih koristih SEPA in njeni pomembnosti za trg kot celoto. Zato je osveščanje teh deležnikov pomembna naloga evropskih regulatorjev.
Ključne besede: enotno območje plačil v evrih, čezmejna plačilna transakcija, Evropska unija, Evropska komisija, Uredba 2560/2001, Direktiva o plačilnih storitvah, Banka Slovenije, Evropska centralna banka, Evropski svet za plačila, mednarodna številka bančnega računa (IBAN), bančna identifikacijska koda (BIC), standardi UNIFI, STEP2, klirinško poravnalni mehanizmi SEPA, vse-evropska avtomatska klirinška hiša (PE-ACH), dodatne opcijske storitve, kreditno plačilo SEPA, direktna obremenitev SEPA, kartični okvi
Objavljeno: 01.02.2011; Ogledov: 2077; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (6,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici