SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 196
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
ZAZNAVANJE KAKOVOSTI BANČNIH STORITEV BANKE CELJE IN NJEN VPLIV NA ZVESTOBO KOMITENTOV
Amadej Škornik, 2009, diplomsko delo

Opis: Storitvena podjetja morajo neprestano spremljati kakovost svojih storitev, jo nadzorovati in jo skušati nenehno izboljšati. To pa je vse prej kot preprosta naloga, saj postaja trg storitev vse bolj konkurenčen, pričakovanja odjemalcev pa vedno večja. Samo kakovostne storitve bodo zadovoljile odjemalčeva pričakovanja in povečala njegovo zvestobo. Ugotovili smo, da so bančne storitve zelo specifične narave in vsebujejo določeno mero intimnosti, prav zaradi te intimnosti bi jih lahko primerjali tudi z zdravstvenimi storitvami, saj tako kot zdravnika, tudi banko zamenjamo zelo redko. To pa ne pomeni, da bo komitent še vedno vztrajal pri določeni banki, če bo kakovost njenih storitev slaba, zato mora banka razumeti, da je kakovost storitev koncept z več razsežnostmi, ki ga je treba nenehno izboljševati. Ugotovili smo, da komitenti Banke Celje storitve zaznavajo, kot dobre in so z njimi zadovoljni, posebej z urejenostjo prostorov in varnostjo denarja v banki, zaskrbljujoč je le podatek, da jih večina meni, da se kakovost storitev ne izboljšuje ampak ostaja na istem nivoju. Poleg kakovosti storitev pa smo proučevali, tudi zvestobo. Ugotovili smo, da zvesti komitenti ne le, da lahko povečajo dobiček banke ampak lahko s svojimi priporočili tudi pridobijo banki nove komitente. Raziskava je pokazala, da ima Banka Celje zveste komitente, saj bi se jih večina ponovno odločila za Banko Celje in ne namerava zamenjati banke. Za banko bi bilo koristno, da komitente pripravi do tega, da bodo o njej pogosteje govorili pozitivno in jo še raje priporočili prijateljem in znancem, saj na tem področju ocene niso bile visoke. To lahko stori z izboljšanjem njihovega zadovoljstva preko povečanja kakovosti storitev ali pa komitente motivira z dodatnimi koristmi, če bodo priporočili banko. Zaznana kakovost storitev in zvestoba komitentov, pa sta nedvomno povezana konstrukta. Zaznana kakovost storitev lahko vpliva na zvestobo bodisi neposredno ali posredno preko zadovoljstva komitentov. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da v Banki Celje obstaja neposreden vpliv zaznane kakovosti na zvestobo, ki je pozitiven in srednje jakosti. To pomeni, da lahko banka z izboljšanjem kakovosti svojih storitev poveča zvestobo svojih komitentov s tem zniža stroške in poveča svoj dobiček.
Ključne besede: banka, zaznavanje kakovosti, zvestoba, zadovoljstvo, storitve, pričakovanja porabnikov
Objavljeno: 25.09.2009; Ogledov: 2463; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (928,22 KB)

6.
Pospeševanje izvoza na primeru SID banke in Eximbank Romunija
Manca Černezel, 2009, diplomsko delo

Opis: Temeljni cilji financiranja izvoza so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva in gospodarstva na sploh. Pospeševanje izvoza je učinkovit finančni instrument države za uresničevanje razvoja gospodarstva. SID banka je institucija, ki prispeva k večjemu izvozu in s tem višjim stopnjam rasti v Sloveniji. Ključna je tudi njena primerljivo višja učinkovitost in visoka stopnja komplementarnosti njenih dejavnosti z ostalimi institucijami, ki delujejo na področju razvojnega financiranja. SID banka igra pomembno vlogo pri spodbujanju slovenskega izvoza in pri zapolnjevanju vrzeli v slovenskem finančnem sistemu. EximBank Romunija zagotavlja predvsem srednje- in dolgoročno izvozno financiranje, na področju zavarovanja izvoznih kreditov in izdaje garancij. Namen ustanovitve je pokrivanje finančnih tveganj tako pri izvoznih, kot tudi domačih poslovnih transakcijah ter spodbujanju in promociji mednarodne menjave ter krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Ključne besede: SID banka, EximBank Romunija, izvozno financiranje, zavarovanje izvoznih kreditov, izdajanje garancij
Objavljeno: 24.06.2009; Ogledov: 1888; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (391,84 KB)

7.
ZNAČILNOSTI TRGA ZLATA IN NALOŽBENE PRILOŽNOSTI NA NJEM
Ines Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zlato je imelo že v zgodovini pomembno vlogo, saj so imele države denar vezan na zlato, kar se je imenovalo zlata valuta. Takrat je bila cena denarja izražena v količini zlata. Dokončno ločitev denarja in žlahtnih kovin povzroči propad brettonwoodskega denarnega sistema. Danes se z zlatom trguje na trgu zlata, ki je globalen trg. Najbolj razvit in najbolj likviden je trg zlata v Londonu, kjer se oblikuje cena zlata, ki daje osnovo za trgovanje z zlatom. Cene za zlato pri poslih, ki so sklenjeni na vseh preostalih trgih, so s premijo ali diskontom prilagojene londonski trgovalni ceni. Količina zlata se izraža v unčah, čistost pa s karati. Kot udeleženci na trgu zlata nastopajo rudniki zlata, centralne in poslovne banke, zbiratelji, špekulanti in industrijski uporabniki. Povpraševanje po zlatu v zadnjih letih presega ponudbo in temu primerno raste tudi njegova cena. Današnja vloga zlata je, da državam, njihovim centralnim bankam in posameznikom, ki investirajo vanj, zagotavlja večjo varnost in stabilnost, saj ni jasno kakšne razmere bo prinesla prihodnost. Zlato je alternativna naložba, investitor ima možnost v okviru trga zlata vložiti svoje premoženje v zlate palice in kovanci, račun v zlatu, delnice in sklade, ki vlagajo v rudniška podjetja, zlate opcije, terminske pogodbe, vrednostne papirje v zlatu in garancije. V portfelju posameznika se priporoča do 10 % premoženja v zlatu, vendar pa zlato ni naložba za tiste, ki želijo na hitro zaslužiti, ampak je to naložba za zavarovanje premoženja na dolgi rok.
Ključne besede: zlata valuta, cena zlata, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, centralna banka, rezerve, investicije.
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2428; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (544,43 KB)

8.
ZAVAROVANJE IN IZTERJAVA TERJATEV V NLB D.D. LJUBLJANA
Francka Biščak Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Banke pri svojem poslovanju večinoma razpolagajo z denarjem svojih komitentov, na drugi strani pa ta denar posojajo kreditojemalcem. Pri tem se banka sooča z različnimi tveganji, ki se med seboj prepletajo in so medsebojno povezana. Prav zato se pri svojem poslovanju ne odloča o tem ali bo tveganje sprejela ali ne, temveč o tem, v kolikšnem obsegu se mu bo izpostavila. Prav iz tega razloga banke aktivno prevzemajo in upravljajo s tveganji, saj jim to zagotavlja prihodek in obstoj. Spremljanje kreditnega tveganja in zagotavljanje kapitalske ustreznosti ne zadoščata več za učinkovito in varno poslovanje bank. Pri tem se moramo zavedati, da ima banka, ki aktivno upravlja s tveganji, precejšnjo konkurenčno prednost in s tem možnost ustvarjanja zahtevanih donosov. Tako je upravljanje s kreditnim tveganjem bistvenega pomena za uspešnost vsake finančne institucije, upravljanje s tveganji pa najpomembnejša bančna dejavnost, ki mora biti vgrajena v globalno politiko banke.
Ključne besede: ključne besede banka, tveganja, likvidnost, kreditno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, vrsta zavarovanja, slabe naložbe, izterjava.
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 3262; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (268,32 KB)

9.
AKREDITIV KOT MOŽNOST ZAVAROVANJA PRED TVEGANJI MEDNARODNEGA POSLOVANJA
Urška Žagar, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je izpostaviti tveganja, ki se pojavljajo v mednarodnem poslovanju in predstaviti dokumentarni akreditiv, kot plačilni inštrument in inštrument zavarovanja, ter v primeru predstaviti standby akreditiv. Slovenija je majhna svetovna ekonomija, zato si mora prizadevati, da bi še povečala svoj izvoz. Izvoz je namreč eden glavnih generatorjev gospodarske rasti in dvigovanja konkurenčnosti države. Vsako sodelovanje na tujem trgu pa pomeni tudi tveganje, saj pomeni poslovanje v poslovno manj znanem okolju. Za podjetja je zato pomembno, da se zavedajo kakšnim tveganjem so izpostavljena in kako jih obvladovati. Dokumentarni akreditiv je varen plačilni inštrument, zato je tudi najbolj pogosto uporabljenih elementov financiranja. Uporabo dokumentarnega akreditiva ureja sklop pravil (Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive), ki jih je izdala Mednarodna trgovinska zbornica. Osnova pri poslovanju z dokumentarnim akreditivom so dokumenti. Za nemoten potek dokumentarnega akreditiva je potrebno, da so dokumenti pravilni in popolni. Banka se kot udeleženec v akreditivnem poslu lahko pojavi v različnih vlogah. Glavna naloga banke, ki je odprla akreditiv je, da prevzame obveznost, da bo plačala akreditivni znesek upravičencu. Po nalogu akreditivne banke ta znesek lahko izplača tudi izplačilna banka, banka pa se pojavlja tudi kot obvestilna banka (korespondent).
Ključne besede: tveganja v mednarodnem poslovanju, dokumentarni akreditiv, standy akreditiv, akreditivna banka
Objavljeno: 10.07.2009; Ogledov: 1893; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 3064; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici