SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
ORGANIZACIJSKI VIDIK PLAČEVANJA POLOŽNIC V BANKAH
Mateja Puklavec, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenski bančni sitem je v zadnjih letih po svetovni krizi doživel korenite spremembe. Banke ne dajejo več brezglavih kreditov, nekatere dražijo svoje storite, da bi lajšale slabitve, ki so posledica preteklih let. So pa tudi izjeme, ki so znale racionalno razpolagati s svojimi sredstvi pred in med gospodarsko krizo ter imajo danes filozofijo ustvarjanja dobička tako, da so najcenejši, bodisi glede provizij položnic bodisi stroškov vodenja računa, in še bi lahko naštevali. V diplomskem seminarju smo opisali in pojasnili organizacijski vidik plačevanja položnic v slovenskem bančnem sistemu. Zbrali smo cene provizij položnic za vse banke, ki se nahajajo v mestu Maribor, ter ovrednotili in analizirali rezultate. Ugotovili smo, da ima mesto Maribor veliko število različnih bank v primerjavi z drugimi manjšimi slovenskimi mesti. Glede na zbrane rezultate in analize se lahko prebivalec mesta odloči za najcenejšega ponudnika in letno privarčuje veliko vsoto denarja.
Ključne besede: organizacija, organiziranost slovenskih bank, cena provizije položnice, plačilni promet SEPA
Objavljeno: 24.03.2014; Ogledov: 675; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

32.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Samo Lampret, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo najprej zaradi razjasnitve pojmov opisali elektronsko poslovanje in elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva ter njegov razvoj in rabo. Predstavil sem tudi storitve elektronskega bančništva kot so bančni avtomati, plačilne kartice, spletno bančništvo, mobilno bančništvo in telefonsko bančništvo. V nadaljevanju smo opisali tudi prednosti in slabosti elektronskega bančništva za komitenta in banko in predstavili banko Novo KBM ter nekatere storitve, ki jih ponuja svojim komitentom. Elektronsko bančništvo je ena izmed najpogosteje uporabljenih oblik komuniciranja z banko in komitentom ponuja dostop do poslovanja 24 ur na dan, vse dni v tednu. Poslujejo lahko od kjerkoli, s tem pa se zmanjšajo tudi čakalne vrste. Zaradi manjšega obsega papirnatih opravil je bankam omogočeno hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank. Stranke so se razvadile in imajo vedno večje potrebe, želje in pričakovanja glede bančnih storitev, zato zahtevajo kakovostne, hitre in varne storitve in to jim elektronsko bančništvo danes že lahko omogoča.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, elektronske prodajne poti, mobilno bančništvo, Bank@Net.
Objavljeno: 22.11.2013; Ogledov: 1009; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (698,56 KB)

33.
ZAUPANJE KOT TEMELJ POSLOVANJA Z BANKO
Marjetka Bokan, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaupanje komitentov v poslovanje bank je pojem, o katerem se trenutno dosti govori. Nahajamo se v finančni krizi, kjer je zaupanje toliko bolj pomembno. Zato smo se odločili za diplomski seminar, katerega namen je bil spoznati mnenje komitentov o zaupanju v poslovanje z banko in ali se je njihovo mnenje v času finančne krize spremenilo. Opredelili smo banko in njene značilnosti. Najbolj smo se osredotočili na pojem zaupanje in njegov vpliv na poslovanje z banko. Ugotovili smo, da je zaupanje zelo pomembno pri poslovanju z banko ter da je od tega odvisno, ali bo komitent še naprej uporabljal bančne storitve izbrane banke ali pa jo bo zamenjal. Vsaka pozitivna izkušnja z banko pomeni dober temelj za nadaljnje posle in povečuje možnost uspešnega in dolgotrajnega sodelovanja. Komitenti, ki bodo zaupali v poslovanje bank, bodo tako zadovoljni in ostali zvesti izbrani banki. V diplomskem seminarju podajamo ugotovitve, ki smo jih pridobili z raziskovanjem. Ugotovljeno je bilo, da zaupanje v banke še obstaja, ampak se zmanjšuje. Komitenti od bank pričakujejo enakovreden in pošten odnos do vseh in pri vsakem poslu. Povzamemo lahko, da kljub vsemu obstaja zaupanje v poslovanje bank in če bodo banke uspele ohraniti to zaupanje, se bodo lahko gradili nadaljnji odnosi vzpostavljeni na temelju zaupanja.
Ključne besede: zaupanje, banka, bančne storitve, poslovanje bank, komitent, finančna kriza, zadovoljstvo, zvestoba
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 964; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (974,28 KB)

34.
GRADBENIŠTVO IN BANČNA KRIZA - PRIMER SLOVENIJE
Klementina Kuzmič, 2014, magistrsko delo

Opis: Svetovno finančno in gospodarsko krizo sta povzročila hitra in nenadzorovana rast finančnega sektorja in novih finančnih produktov ter ustvarjanje povpraševanja s krediti, zaradi česa se je napihoval nepremičninski balon, ki je na koncu počil. Posledice izbruha krize so se pokazale v obliki zniževanja gospodarske aktivnosti, krčenja investicijskega trošenja, zmanjševanja potrošnje gospodinjstev ter države in nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih. Podobno kot druge države je kriza prizadela tudi Slovenijo. Naš namen v nalogi je bil zato raziskati, kako je kriza prizadela Slovenijo, kako je vplivala na krčenje gradbene dejavnosti, kakšen vpliv je imelo krčenje gradbenega sektorja na dogajanja na nepremičninskem trgu v Sloveniji in kakšen je bil vpliv krčenja gradbenega sektorja in težav v tem sektorju na uspešnost oziroma neuspešnost poslovanja bank.
Ključne besede: gradbeni sektor, poslovanje bank, slaba posojila, nepremičninski trg
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 669; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

35.
MOBILNE APLIKACIJE E-BANČNIŠTVA
Uroš Lešnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega seminarja so mobilne aplikacije e-bančništva. Za to temo sem se odločil z razlogom, saj je elektronsko bančništvo v zadnjih letih doživelo velik razvoj in nam omogoča lažjo dostopnost do bančnih storitev. Opisali smo spletni banki Nove KBM in Abanke, kateri temeljita na elektronskem povezovanju med komitenti in banko. V današnjem času, ko tehnologija napreduje iz dneva v dan je elektronsko bančništvo zelo pridobilo na popularnosti. V diplomskem seminarju smo primerjali mobilni aplikaciji Nove KBM in Abanke. Mobilna aplikacija Nove KBM se imenuje mBank@net, Abanke pa Abamobi. Primerjali smo kakšne funkcionalni ponujata, katere so značilnosti aplikacij in na kak način lahko do njih dostopamo. Banke se zavedajo, da je spletno in mobilno bančništvo v porastu in da ga uporablja vse več ljudi. Prav zato morajo banke dati velik poudarek na varnosti, ki je eden izmed ključnih kriterijev, da se ljudje odločajo za takšno vrsto poslovanja.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, mobilne aplikacije, spletna banka, bank@net, abamobi
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 564; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (858,53 KB)

36.
VPLIV KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA NA POSLOVANJE BANK V DRŽAVAH SREDNJE IN VZHODNE EVROPE
Polona Pašić, 2016, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo korporativno upravljanje in vpliv korporativnega upravljanja na poslovanje bank v osmih državah Srednje in Vzhodne Evrope (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija), in sicer v obdobju od 2005–2013. Za pridobitev odgovora na osrednjo raziskovalno vprašanje smo oblikovali štiri raziskovalne hipoteze, pri čemer je prva hipoteza sestavljena iz treh delnih hipotez. Prve tri hipoteze se nanašajo na proučevanje vpliva lastniške strukture, sestave nadzornega sveta in uprave in velikosti bank na korporativno upravljanje. Pri proučevanju vpliva lastniške strukture na poslovanje bank se raziskava osredotoča na vprašanje vpliva koncentracije lastništva in tujega ter državnega lastništva na korporativno upravljanje (tri delne hipoteze). Druga hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva sestave nadzornega sveta in uprave na korporativno upravljanje, medtem ko se tretja hipoteza nanaša na proučevanje vpliva velikosti bank na korporativno upravljanje. Četrta hipoteza se nanaša na proučevanje vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank. Na osnovi opravljene raziskave ugotavljamo, da lastniška struktura bank, in sicer koncentracija lastništva in tuje lastništvo, predvsem pozitivno vplivata na korporativno upravljanje, medtem ko vpliv državnega lastništva na korporativno upravljanje ni potrjen. Prav tako ugotavljamo, da sestava nadzornega sveta in uprave ter velikost bank pozitivno vplivajo na korporativno upravljanje. Pri preverbi vpliva korporativnega upravljanja na poslovanje bank je bil ugotovljen omejen vpliv na uspešnost poslovanja bank, predvsem kadar le-to merimo z donosnostjo povprečnih sredstev in donosnostjo povprečnega kapitala. Pri preverjanju vpliva na neto obrestne prihodke je bil ugotovljeni vpliv bolj statistično značilen. Rezultati se med državami precej razlikujejo. Za večino držav (razen Latvijo) je bil ugotovljen pozitiven vpliv korporativnega upravljanja na uspešnost poslovanja bank, merjeno z neto obrestnimi prihodki. Ugotovljeni vpliv korporativnega upravljanja na donosnost povprečnih sredstev in donosnost povprečnega kapitala je bil v glavnem negativen. Poleg indeksa korporativnega upravljanja, ki ga uporabljamo kot neodvisno spremenljivko, smo kot neodvisne spremenljivke izmenično uporabili tudi stopnjo rasti BDP na prebivalca, vladavino prava, učinkovitost vlad in prisotnost finančne krize. Na osnovi opravljene analize in dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vpliv rasti BDP na prebivalca v večini proučevanih držav pozitiven in statistično značilen pri ROAA in ROAE in da spremenljivka pojasni dodaten delež variabilnosti uspešnosti poslovanja bank. Spoštovanje pravnih določil v nekaterih državah pozitivno vpliva na uspešnost poslovanja bank, medtem ko je ponekod ta vpliv negativen. Za večino proučevanih držav velja, da vpliv učinkovitosti vlade na tri kazalnike uspešnosti poslovanja ni enosmeren in v večini ni statistično značilen. Prisotnost finančne krize ima v večini izmed proučevanih držav na poslovanje bank negativen vpliv (ki je statistično značilen v nekaterih državah), kar je v skladu s pričakovanji, da banke v obdobju krize poslujejo slabše.Prihodnje raziskave naj se osredotočajo na podrobno proučevanje vsebinskih in kvalitativnih aspektov korporativnega upravljanja. Vzpostaviti bi veljalo enotni in celovit merilni instrument in nabor ključnih dejavnikov upravljanja, kar bi omogočalo kvalitetno primerjavo podatkov in rezultatov med leti, kakor tudi med državami in različnimi družbami. V raziskavo bi veljalo vključiti še dodatne spremenljivke in uporabiti druga merila uspešnosti poslovanja bank.
Ključne besede: Korporativno upravljanje, poslovanje bank, Srednja in Vzhodna Evropa, lastništvo, nadzorni svet, uprava, velikost bank, indeks korporativnega upravljanja, donosnost povprečnih sredstev, donosnost povprečnega kapitala, neto obrestni prihodki.
Objavljeno: 21.06.2016; Ogledov: 638; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

37.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

38.
ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH BANK
Katja Ivanuš, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu morajo banke, ki želijo preživeti biti konkurenčne drugim bankam, se širiti, razvijati, slediti novim tehnologijam ter nenehno iskati poslovne priložnosti, da postanejo uspešnejše. V diplomski nalogi smo analizirali uspešnost poslovanja bank NKBM d.d., NLB d.d., Abanke Vipa d.d., Raiffeisen banke, banke Sparkasse in Unicredit banke ter jih medsebojno primerjali s kazalniki uspešnosti. Omejili smo se na analizo bank v Sloveniji v obdobju 8 let, to je od leta 2007 do leta 2014. Analiza bank je pokazala, da ima v povprečju banka Abanka Vipa d.d. najvišji donos na kapital med primerljivimi bankami in višji donos na sredstva ter nižjo stopnjo likvidnosti. Pri tem pa je vsaka banka v bančnem sistemu izpostavljena določeni stopnji tveganja, saj obstaja možnost neizpolnitve obveznosti.
Ključne besede: uspešnost poslovanja bank, bančni sistem, kazalniki donosnosti, ROA, ROE, bančna tržna marža, kazalniki tveganja, likvidnostno tveganje
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (809,75 KB)

39.
ODGOVORNOST DRŽAVE ZA DENARNE DEPOZITE V TUJIH PODRUŽNICAH BANK V SODNI PRAKSI MEDNARODNIH SODIŠČ
Nataša Pintar Gosenca, 2016, magistrsko delo

Opis: V globalnem bančnem poslovanju banke s sedežem v eni državi pogosto opravljajo bančne storitve tudi v drugih državah preko tam ustanovljenih podružnic. Ne glede na to, ali gre za čezmejno opravljanje bančnih storitev ali ne, se pravno razmerje med banko in deponentom, ki pri njej položi svoja denarna sredstva, vzpostavi s pogodbo o denarnem depozitu. To klasično civilnopravno razmerje se v primeru spora med pogodbenima strankama obravnava pred nacionalnimi sodišči, pri čemer dejstvo, da je deponent denarna sredstva položil pri tuji podružnici banke, ne igra nobene vloge. Glede na pravno opredelitev podružnice tako po slovenskem pravu kot po pravnem redu Evropske unije je zavezanka za izplačilo denarnega depozita z natečenimi obrestmi v skladu s pogodbenimi pogoji matična banka. Temeljni predmet preučevanja predstavlja vprašanje, ali sploh in če, v kakšnih primerih in pod katerimi pogoji je za izplačilo denarnih sredstev deponentu odgovorna država in ne banka kot dolžnica. Zaradi pomena, ki ga ima bančništvo v sodobnih narodnih gospodarstvih, namreč država na civilnopravno razmerje med banko in deponentom vpliva s svojimi oblastnimi akti, s katerimi ureja varstvo denarnih depozitov pri bankah v primeru njihove insolventnosti, ali pa v to razmerje vstopa kot porok za izpolnitev obveznosti. S temi ravnanji se na podlagi nacionalnih predpisov med državo in banko, kot tudi med državo in deponenti, vzpostavljajo pravna razmerja, ki so v primeru spora predmet obravnave domačih sodnih organov. Vendar pa nedavna sodna praksa Sodišča EFTA in Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da se razmerje med državo in deponentom lahko vzpostavi tudi kot posledica odločitve mednarodnega sodnega organa, ki odloča o zatrjevanih kršitvah obveznosti države, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, in ji v primeru ugotovljenih kršitev lahko naloži njihovo odpravo. Osrednja vsebina predstavlja analizo zadev Nadzorni organ EFTA proti Islandiji ter Ališić in dva druga proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, o katerih sta razsojali Sodišče EFTA oziroma Evropsko sodišče za človekove pravice. Prikazane so dejanske in pravne okoliščine posameznega primera, predstavljene bistvene trditve strank ter analizirani končni odločitvi obeh mednarodnih sodišč. Podan je odgovor na temeljno vprašanje, kakšna je pravna narava odgovornosti države za denarne depozite v tujih podružnicah bank, ki jo ugotovi ali bi jo lahko ugotovilo mednarodno sodišče, ter analizirane posledice takšne odločitve za državo in za posameznika, ki mu je zaradi protipravnega ravnanja države nastala škoda. Utemeljena je teza, da pravne posledice odločitev mednarodnega sodišča, s katerimi je ugotovljena mednarodnopravna odgovornost države, niso zgolj mednarodnopravne, temveč tudi civilnopravne obveznosti države. Sklepno je podano stališče do vprašanja, ali predstavljata analizirani sodni odločbi zadostno podlago za zaključek, da država v tako izjemnih primerih, kot sta globalna finančna kriza in/ali razpad države, ni povsem ekonomsko neodvisna in suverena, saj so ukrepi, ki jih z namenom zaščite bančnega in gospodarskega sistema ter deponentov sprejema z učinkom na svojem ozemlju, lahko predmet presoje mednarodnih sodnih teles s tveganjem, da bo z njihovimi odločitvami ugotovljena odgovornost države za denarne depozite v tujih podružnicah bank.
Ključne besede: Pogodba o denarnem depozitu, jamstvo za vloge, »stare« devizne vloge, Ljubljanska banka, razpad države, nasledstvo držav za dolgove, Sodišče EFTA, Icesave, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva Ališić, sanacija bank, sistemska kriza, tuja podružnica banke, odgovornost države za denarne depozite
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 667; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

40.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Ključne besede: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 695; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (990,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici