1. Morfometrična variabilnost meljakov bandikot - rodov Bandicota in NesokiaDavid Horvat, 2016, diplomsko delo Opis: Tematika diplomske naloge je morfometrična analiza meljakov podgan azijskega geografskega področja rodov Bandicota in Nesokia. Vir podatkov predstavlja 89 primerkov meljakov, pridobljenih iz muzejskih zbirk. Analize meljakov smo opravili pri podganah vrste: velika bandikota (Bandicota indica), savilejeva bandikota (Bandicota savilei), mala bandikota (Bandicota bengalensis), kratkorepa bandikota (Nesokia indica) in Bunnijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunii). Namen diplomske naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost zgornjih meljakov pri petih vrstah bandikot, ter s tem prispevati k boljšemu razumevanju morfološke plastičnosti v evolucijskem in ekološkem kontekstu. Na meljakih smo določil 18 oslonilnih točk, katere so predstavljale osnovno informacijo o velikosti in obliki meljakov. Nadaljnje analize smo opravljali z uni- in multi- varintnimi analizami ločeno za obliko in velikost meljakov.
Rezultati multivariantne analize so pokazali, da sekundarni spolni dimorfizem v velikost in obliki ni izražen oz. razlike niso statistično značilne. Rezultati analize velikosti meljakov s pomočjo analize variance – F test so pokazali, da je največja vrsta Bandicota indica in najmanjša Bandicota bengalensis. V nadaljevanju smo razlike v obliki preverili z diskriminantno analizo, pri kateri rezultati kažejo na majhne oblikovne razlike med vrstami. Z drugimi besedami, zobje so evolucijsko konzervativna morfološka struktura, ki se počasi spreminjajo.
Ključne besede: Bandicota, Nesokia, meljaki, sekondarni spolni dimorfizem, oslonilna točka, geometrijska morfometrija.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1592; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. Morfometrična variabilnost lobanje rodov Nesokia in BandicotaLuka Husu, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavam morfometrično variabilnost lobanje glodavcev rodov Nesokia in Bandicota. V analizo sem vključil 91 osebkov petih vrst bandikot: Bunijeva kratkorepa bandikota (Nesokia bunnii), kratkorepa bandikota (Nesokia indica), mala bandikota (Bandicota bengalensis), velika bandikota (Bandicota indica) in Savilejeva bandikota (Bandicota savilei). S pomočjo geometrijske morfometrije sem analiziral razlike v obliki in velikosti lobanj, sekundarni spolni dimorfizem in variabilnost med vrstami. Na ventralni strani lobanje bandikot sem določil 20 oslonilnih točk, na katerih je temeljila nadaljnja analiza. Vrsti Nesokia indica in Nesokia bunnii sem izvzel iz analize sekundarnega spolnega dimorfizma (SSD) zaradi pomanjkljivih podatkov o spolu oziroma premajhnega vzorca. Pri ostalih treh vrstah SSD v velikosti ni bil izražen, torej sem spola obravnaval združeno. SSD v obliki je bil izražen samo pri vrsti Bandicota bengalensis. Pri medvrstni variabilnosti se vrste med seboj razlikujejo po velikosti in obliki. Izoblikovali sta se dve ekomorfološki funkcionalni skupini: manjše terestrične (N. indica, B.bengalensis in B. savilei) in večji semiakvatični vrsti (N. bunnii in B. indica). Pri semiakvatičnih vrstah je lobanja relativno ožja od povprečja, pri terestričnih vrstah pa relativno širša.
Ključne besede: Nesokia bunnii, Nesokia indica, Bandicota indica, Bandicota bengalensis, Bandicota savilei, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, lobanja
Objavljeno v DKUM: 28.09.2016; Ogledov: 2301; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,32 MB) |
3. Preverjanje asimetrije meljakov pri bandikotah, rodu Nesokia in BandicotaInes Prapertnik Drnovšek, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije in statistične analize preverjali variabilnost in asimetrijo meljakov zgornjih čeljusti pri bandikotah. Na treh meljakih levega in desnega zobnega niza smo izvajali morfometrične meritve z določanjem oslonilnih točk. V morfometrični obravnavi analiziramo velikost in obliko objektov ločeno. Analizirali smo 82 zgornjih čeljusti z meljaki, petih vrst bandikot, in sicer Bandicota bengalensis, B. indica, B. savilei, Nesokia indica in N. bunniiii. Vsem meljakom vsakega objekta posebej smo določili po 36 oslonilnih točk.
Postopki priprave za izračun simetričnosti leve in desne polovice meljakov smo predstavili z različnimi postopki manipulacije s podatki in jih razporedili v šest ključnih korakov. Ti so v nalogi podrobno podani opisno in slikovno.
Vrednosti osnovnih meritev smo z uporabo Prokrustove analize poravnali v skupno izhodišče in standardizirali, metoda pa osnovno variabilnost razstavi na velikost (centroidna velikost) in obliko (Prokrustove koordinate).
Večino morfološke variabilnosti v obliki smo strnili s statistično metodo analize glavnih komponent (PCA – Principal Component Analysis). Prvi dve glavni komponenti sta razložili dobrih 55 % celotne morfološke variabilnosti, prvih pet glavnih komponent 72,8 % ter prva glavna komponenta kar 42 % morfološke variabilnosti.
Za test razlik v velikosti in obliki med levo in desno stranjo meljakov smo uporabili analizo variance Procrustes ANOVA. Ugotovili smo, da so individualne razlike med osebki tako v velikosti kot obliki bistveno bolj izrazite, kot so razlike med levo in desno stranjo meljakov istega osebka.
Ključne besede: Bandicota, Nesokia, geometrijska morfometrija, nihajoča asimetrija, program MorphoJ, program tpsUTIL, program tpsDIG2
Objavljeno v DKUM: 04.01.2016; Ogledov: 1572; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Morfometrična variabilnost spodnje čeljustnice rodov Nesokia in BandicotaDejan Rumež, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo analizirali morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice bandikot rodov Nesokia in Bandicota. V analizo smo vključili 98 spodnjih čeljustnic petih različnih vrst živali, in sicer iz rodu Nesokia (Nesokia bunnii, Nesokia indica) in iz rodu Bandicota (Bandicota savilei, Bandicota indica, Bandicota bengalensis). Analizo smo izvedli s pomočjo metod geometrijske morfometrije, določili smo 16 oslonilnih točk ter izvedli ločeno analizo velikosti in oblike mandibul.
Spolni dimorfizem v velikosti ni izražen (t test ni signifikanten p>0,05), prav tako spolni dimorfizem ni izražen v obliki (F test ni signifikanten p>0,05).
Razlikovanje v velikosti med vrstami smo preverjali z F testom, ki izkazuje visoko signifikantnost F4, 93 = 237,29 p<0,0001. S posteriornim testiranjem smo preverili razlike med posameznimi pari bandikot in ugotovili, da se v velikosti ne razlikujeta para: Bandicota indica in Nesokia bunni ter para Bandicota savilei in Nesokia indica. Vrsti Bandicota indica in Nesokia bunnii sta večji od ostalih treh vrst, najmanjša pa je vrsta Bandicota bengalensis.
Razlike v obliki med petimi vrstami bandikot smo preverjali z multivariatnim F testom, odvisne spremenljivke je bilo prvih 10 glavnih komponent, neodvisne spremnljivke pa je bilo pet vrst rodov Nesokia in Bandicota. Vrednost F testa je bila visoko signifikantna. Zaradi velikih odstopanj v številu živali iz posamezne vrste smo v nadaljevanju razlike preverili še s Permutacijskim testom. Pri posteriorni primerjavi so vsi pari izkazovali signifikantne razlike.
Pri projekciji osebkov na prvi dve glavni komponenti vidimo dva dobro diferencirana para vrst, med katerimi se oblika morfometričnega prostora v celoti prekrivata, prvi par tvorita vrsti Bandicota indica in Bandicota savilei, drugi par pa vrsti Nesokia indica in Bandicota bengalensis, medtem ko vrsta Nesokia bunnii zaseda vmesni položaj, žal pa zaradi majhnega vzorca, samo treh živali njen položaj ni dokončen.
Razlikovanje med petimi vrstami bandikot smo preverjali z diskriminantno analizo, ki išče maksimalne razlike med v naprej definiranimi skupinami. V našem primeru so to bile posamezne vrste – neodvisne spremenljivke, Prokrustove koordinate pa odvisne spremenljivke o oblikovni značilnosti mandibul. Projekcija osebkov na prvi dve diskriminantni funkciji izkazuje da sta rodova Nesokia in Bandicota razmejena vzdolž druge diskriminantne funkcije, druga diskriminantna funkcija pa prav tako deloma razdeli med vrstama Bandicota savilei in Bandicota indica.
Ključne besede: spodnja čeljustnica, Nesokia, Bandicota, geometrijska morfometrija, oslonilna točka
Objavljeno v DKUM: 27.07.2015; Ogledov: 2100; Prenosov: 212
Celotno besedilo (2,10 MB) |
