1. Projektna logistika na območju balkanske regije: vplivni dejavniki transporta projektnega tovora : magistrsko deloBenjamin Herman, 2022, magistrsko delo Opis: Logistika projektnega tovora zahteva izredne rešitve, saj bo povzročila nestandardne težave. Transport projektnega tovora velja za eno najzahtevnejših oblik transporta. Govorimo o tovoru, ki presega zakonske omejitve zaradi svoj izrednih dimenzij, tež, kompleksnejših oblik in visokih vrednosti. V segmentu projektnega tovora so izjemno visoka tveganja in vložki. Z znanstvenega vidika je na tem področju še veliko neraziskanega. Z magistrskim delom želimo postaviti temelje in osnovno razumevanje kompleksnosti izvajanja projektne logistike. Omenjeno smo storili na območju držav Balkanskega polotoka. Cilj naloge je prepoznati vplivne dejavnike transporta projektnega tovora, prikazati, s kakšnimi izzivi se strokovnjaki tega področja srečujejo, ter prepoznati priložnosti nadaljnjega razvoja. To smo uspeli doseči s pomočjo strokovnjakov, ki se poslovno aktivno ukvarjajo s to dejavnostjo že več let in delujejo na območju te regije. Najprimernejša metoda za pridobitev strokovnih mnenj je Metoda delfi. S pomočjo metode delfi in anketnega vprašalnika smo pridobili mnenja strokovnjakov (konsenz) o vplivnih dejavnikih transporta projektnega tovora na območju balkanske regije. Za ta segment so značilni daljši dobavni roki in večja izpostavljenost vplivnim dejavnikom. Večina teh dejavnikov lahko ima močan vpliv na končni rezultat projekta. Ključnega pomena je, da jih prepoznamo, predvidimo in pravočasno ukrepamo, da minimiziramo tveganje in brez večjih odstopanj dosežemo zastavljen končni cilj.
Ključne besede: projektna logistika, projektni tovor, izredni prevoz, specialni transport, Balkanski polotok, Balkanska regija, metoda delfi
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 787; Prenosov: 128
 Celotno besedilo (2,92 MB) |
2. Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko deloEmina Šuško, 2022, magistrsko delo Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi.
Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih.
Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU.
Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč.
Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 980; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Organizirana kriminaliteta na balkanski poti : (analiza poročila G. I. - o organizirani kriminaliteti na balkanski poti)Maraya Vlaj Koščak, 2020, diplomsko delo Opis: Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših problemov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Kljub morebitnemu zmotnemu prepričanju, da se stanje izboljšuje, so množične migracije od leta 2015 dalje ponovno opozorile na problematiko balkanske tihotapske poti, ki je delovala nemoteno s strani zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb ter se ohranila do danes. Z analizo poročila Global Initiative je v diplomskem delu predstavljeno aktualno stanje organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na najranljivejših območjih, na katerih se nahajajo kriminalna žarišča. Opisan je tudi ekosistem kriminala, za katerega je značilen klientelizem, pokroviteljstvo ter v nekaterih primerih prevzem države.
Ugotavljamo, da je balkanska pot še vedno aktualna. Glede na gospodarsko ranljivost regije ter oslabljeno pravno državo se poudarja potreba po implementaciji učinkovitih strategij, ki bodo prispevale k uspešnosti državnih institucij v boju proti organizirani kriminaliteti. Medtem, ko lahko razvoj na lokalni ravni ter ukrepi organov pregona zmanjšajo prisotnost določenih kriminalnih dejavnosti na posameznih žariščih, se bodo le te, brez krepitev dobrega upravljanja in integritete, pojavljale drugje. Kriminalne mreže namreč kljub menjavam oblasti ostajajo povezane z državnimi strukturami, kar predstavlja težavo, ki jo bo potrebno odpraviti, če se države želijo pridružiti evropskim integracijam.
Ključne besede: diplomske naloge, balkanska pot, organizirani kriminal, korupcija, kriminalna žarišča, ekosistem kriminala
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Mednarodne migracije na območju Evropske unije : analiza migracij na t. i. balkanski potiKatja Krašovec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se v zadnjih letih sooča z velikim migracijskim pritiskom. Proces globalizacije iz preteklosti se danes do neke mere izraža tudi v migracijah. Najpomembnejši dejavniki, ki so povzročili nastanek (neregularnih) migracij na t. i. balkanski poti so: liberalizacija vizumskega režima, konflikti na Bližnjem vzhodu in ekonomske težave v izvornih državah.
Posamezne države so se z vzpostavitvijo posameznih mehanizmov in ukrepov poskušale spoprijeti s prihodom večjega števila beguncev in tako vzpostaviti nadzor nad pretokom ljudi in njegovo omejitev. Ukrepi, ki naj bi tudi omogočali zagotavljanje varnosti prebežnikov ter preprečevali poslabšanje humanitarne situacije, se niso pokazali kot uspešni. Ugotovili smo, da je migracijska politika Evropske unije neustrezna za obravnavanje tisočih migrantov. Celoten proces je bil vseskozi predstavljen skozi »varnostno prizmo«, kar je ustvarjalo napačne in stereotipne informacije glede migracijskega gibanja. Neuspeh obstoječega sistema in struktur naj bi nadomestila skupna evropska migracijska politika. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega stališča, upoštevanja demografske strukture Evropske unije, izpolnjevanja mednarodnih in etičnih obveznosti, z vizijo pravega strateškega pogleda ter oceno realnega stanja bi lahko veliko bolje prestali preizkus časa.
Migracije bodo v prihodnosti, poleg podnebnih sprememb in demografskih presežkov v izhodiščnih državah, odvisne tudi od nas. S preprečevanjem nasilja, ki se ustvarja na določenem delu sveta, bi v večji meri vplivali na migracijsko gibanje. Potrebno je zavedanje v skupno odgovornost, da migracije ne samo povzročamo, ampak tudi soustvarjamo.
Ključne besede: migracije, migranti, balkanska pot, migracijska politika, varnost, nadzor, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 2069; Prenosov: 273
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. BALKANSKE KONFERENCE IN BALKANSKA ZVEZA (1930-1936) V LUČI ČASNIKOV JUTRO IN SLOVENECJanja Plavčak, 2016, diplomsko delo Opis: Po prvi svetovni vojni je postala najvplivnejša država na Balkanu novonastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je morala boriti za zaščito svojih meja zoper italijanski iredentizem na Jadranu in bolgarski revizionizem na vzhodu, zaradi česar se je še bolj nagibala k sodelovanju z drugimi balkanskimi državami. Velika nasprotja med balkanskimi državami so povzročili različni interesi evropskih velesil. Francija je poskušala Bolgarijo pritegniti v Malo antanto skupaj z Jugoslavijo in Romunijo, medtem ko se je Italija zavzemala za sklenitev trojnega pakta med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo, z interesom, da bi oslabila francoski vpliv na Balkanu. Na podlagi vseh teh vidikov je bil začetek tridesetih let dvajsetega stoletja čas gibanja za sklenitev Balkanske zveze, s čimer bi odstranili vmešavanje velikih sil na to območje. Po pogajanjih na štirih balkanskih konferencah je bil 9. februarja 1934 podpisan štiričlanski Balkanski pakt, ki je ostal odprt tudi za Bolgarijo in Albanijo, da se priključita kasneje. Države podpisnice, Jugoslavija, Turčija, Grčija in Romunija, so si s podpisom zagotovile varnost meja. S paktom so bili prav tako podpisani tudi dodatni protokoli, ki so podpisnice zavezovali, da so dolžne medsebojne asistence v primeru sovražnikovega napada na katerokoli članico. Podpis pakta je povzročil številne polemike in nesporazume tako na Balkanu kot tudi širše po Evropi.
Ključne besede: Evropa med obema svetovnima vojnama, jugovzhodna Evropa, Balkan, balkanske konference, Balkanski pakt, Balkanska zveza.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2299; Prenosov: 303
Celotno besedilo (962,67 KB) |
6. MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIKDarko Vočanec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma.
Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi.
Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Ključne besede: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2619; Prenosov: 348
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. BLED KOT DIPLOMATSKO STIČIŠČE V OBDOBJU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMASaša Milešič, 2016, diplomsko delo Opis: Na Bledu se je med obema vojnama zvrstilo kar nekaj pomembnih političnih dogodkov. Med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke sodijo trije sestanki Male antante in sestanek Balkanske zveze. Prvi sestanek Male antante se je odvijal junija 1926. Na njem so se zbrali zunanji minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Momčilo Ninčić, zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš in zunanji minister Romunije Jon Mitilineu. Na drugem sestanku Male antante na Bledu so se leta 1936 zbrali zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš, zunanji minister Romunije Nikola Titulescu in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Tretji in zadnji sestanek Male antante na Bledu, je potekal konec avgusta leta 1938. Sestanka so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške Emil Krofta, zunanji minister Romunije Nikolaj Komnen in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović.
Konferenca Balkanske zveze je potekala 10. julija 1936, udeležile so se je romunska, turška, jugoslovanska in grška delegacija.
Na notranjepolitičnem področju sta bila najpomembnejša dogodka podpis blejskega sporazuma med predsednikom vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Velimirjem Vukićevićem in voditeljem Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem 10. julija 1927 ter podpis sporazuma med tedanjim predsednikom vlade Kraljevine Jugoslavije Dragišo Cvetkovićem in predsednikom Hrvaške kmečke stranke dr. Vladkom Mačkom 26. avgusta 1939.
Številni sestanki diplomatov in jugoslovanskih politikov so Bled med obema svetovnima vojnama postavili v središče političnega življenja, saj so bili v veliki večini medijsko zelo odmevni in so vplivali na takratno politiko na Balkanu.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška republika, Romunija, Mala antanta, Balkanska zveza, Bled, blejski sporazum, diplomatski stiki, zunanja politika med obema svetovnima vojnama.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2351; Prenosov: 153
Celotno besedilo (700,86 KB) |
8. Trgovina z ljudmi na balkanski poti : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeSabina Đorđević, 2012, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je svetovni pojav, ki obstaja že od nekdaj. Trgovci s svojimi dejanji kršijo številne pravice žrtvam. Razširjena je po vsem svetu, saj so glavni krivci za trgovino z ljudmi slabe razmere v izvornih državah in velik zaslužek vseh udeležencev v tem procesu. Države po svetu so se združile, da bi ta pojav omejile in preganjale storilce. Osredinjanje Evrope na težavo balkanske poti je zelo pomembna dejavnost, ker so balkanske države še vedno v razvoju in zato so še večji izvor trgovine z ljudmi. Neurejene razmere v državah, politični nemiri in nižji standard – vse to omogoča dobičkonosen posel. Države bi morale urejati notranje razmere, kazensko zakonodajo ter graditi in utrjevati mednarodno sodelovanje. Ljudje bi se radi rešili revščine in slabih razmer, zato verjamejo obljubam, ki jim jih ponujajo storilci. Največ se s trgovino z ljudmi ukvarjajo organizirane kriminalne skupine, ki potem dobičke vlagajo v zakonite in v nezakonite posle. Trgovina z ljudmi cveti tudi zato, ker preiskovanje le-te ni učinkovito. Organi pregona imajo pristojnosti le na ozemlju svoje države, medtem ko organizirane kriminalne združbe teh omejitev ne poznajo. Potrebovali bomo učinkovit sistem preiskovanja in obsojanja storilcev. Pri boju proti trgovini z ljudmi sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki skrbijo predvsem za žrtve in preventivno obveščanje ter izobraževanje. Treba bo izobraževati strokovne kadre, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje delo. Zmanjševanje pojava trgovine z ljudmi je dolgotrajen pojav, vendar pa nujnost v današnjem svetu, ki daje poudarek na človeških pravicah in svoboščinah.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta, balkanska pot, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2302; Prenosov: 235
Celotno besedilo (507,51 KB) |
9. |
10. |
