1. Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na BalkanuBlaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je
polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in
vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje in simulacija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
2. Trgovina z ljudmi kot oblika organizirane kriminalitete v Bosni in Hercegovini : magistrsko deloEmina Šuško, 2022, magistrsko delo Opis: Vsako leto na tisoče moških, žensk in otrok pride v roke trgovcev, tako v svojih državah kot v tujini. Trgovina z ljudmi je ena od najhujših oblik kršitev človekovih pravic. Številni dejavniki in spremenljivke naredijo posameznika ranljivega za trgovino z ljudmi in pogosto gre za kombinacijo dejavnikov, ki skupaj ustvarjajo tveganje za trgovino z ljudmi.
Očitno dejstvo je, da problema trgovine z ljudmi ni lahko raziskati. Ključni vzroki za to težavo so pomanjkanje natančnih, merljivih in zanesljivih informacij o resničnem obsegu tega problema, manifestacijah določenih oblik trgovine z ljudmi, pa tudi njenih resničnih vzrokih.
Organizirani kriminal je nedvomno mednarodno globalno vprašanje. Problem ni povezan samo z Zahodnim Balkanom, ampak ima na Balkanu ta problem posebno težo in bi lahko ogrozil stabilnost v regiji, lahko rečem tudi integracijo regije. Organizirani kriminal na Zahodnem Balkanu še naprej ogroža evropsko varnost, saj so balkanske države postale eno glavnih območij za vstop kriminalnih struktur v EU.
Trgovina z ljudmi še naprej zavzema pomembno mesto v kriminalni praksi v Bosni in Hercegovini, k celotni situaciji pa prispevajo politično nestabilne in gospodarsko težke razmere v državi ter blaga kazenska politika sodišč.
Trenutni trendi kažejo, da je vse več državljanov BiH žrtev trgovine z ljudmi tako znotraj kot zunaj Bosne in Hercegovine. Ne glede na to, ali so tujci ali domači državljani, si vse žrtve zaslužijo popolno pozornost, storitev in psihološko zdravljenje. Poleg tega je treba obravnavati ustrezno socialno in gospodarsko reintegracijo domačih žrtev, da bodo lahko našle svoje mesto v družbi in skupnosti na način, ki jim bo omogočal, da se preživljajo in s tem preprečili ponovno trgovino. Izvedene raziskave naj bi prispevale k izboljšanju sistema zbiranja podatkov v Bosni in Hercegovini ter krepitvi obstoječega strokovnega znanja pri pripravi, oblikovanju, izvajanju raziskav in usposabljanja. Prispevati mora k obveščanju ustreznih udeležencev, predvsem širše in strokovne javnosti o rezultatih, sklepih in priporočilih, ki izhajajo iz raziskave.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, balkanska pot, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 980; Prenosov: 120
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
3. Organizirana kriminaliteta na balkanski poti : (analiza poročila G. I. - o organizirani kriminaliteti na balkanski poti)Maraya Vlaj Koščak, 2020, diplomsko delo Opis: Organizirana kriminaliteta za regijo Zahodnega Balkana predstavlja enega najresnejših problemov. Vse od obdobja vojn v nekdanji Jugoslaviji se je organiziranost kriminalnih skupin ter prisotnost korupcije občutno stopnjevala. Kljub morebitnemu zmotnemu prepričanju, da se stanje izboljšuje, so množične migracije od leta 2015 dalje ponovno opozorile na problematiko balkanske tihotapske poti, ki je delovala nemoteno s strani zgodovinskih, političnih in gospodarskih sprememb ter se ohranila do danes. Z analizo poročila Global Initiative je v diplomskem delu predstavljeno aktualno stanje organiziranega kriminala na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na najranljivejših območjih, na katerih se nahajajo kriminalna žarišča. Opisan je tudi ekosistem kriminala, za katerega je značilen klientelizem, pokroviteljstvo ter v nekaterih primerih prevzem države.
Ugotavljamo, da je balkanska pot še vedno aktualna. Glede na gospodarsko ranljivost regije ter oslabljeno pravno državo se poudarja potreba po implementaciji učinkovitih strategij, ki bodo prispevale k uspešnosti državnih institucij v boju proti organizirani kriminaliteti. Medtem, ko lahko razvoj na lokalni ravni ter ukrepi organov pregona zmanjšajo prisotnost določenih kriminalnih dejavnosti na posameznih žariščih, se bodo le te, brez krepitev dobrega upravljanja in integritete, pojavljale drugje. Kriminalne mreže namreč kljub menjavam oblasti ostajajo povezane z državnimi strukturami, kar predstavlja težavo, ki jo bo potrebno odpraviti, če se države želijo pridružiti evropskim integracijam.
Ključne besede: diplomske naloge, balkanska pot, organizirani kriminal, korupcija, kriminalna žarišča, ekosistem kriminala
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1327; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Mednarodne migracije na območju Evropske unije : analiza migracij na t. i. balkanski potiKatja Krašovec, 2016, diplomsko delo Opis: Evropa se v zadnjih letih sooča z velikim migracijskim pritiskom. Proces globalizacije iz preteklosti se danes do neke mere izraža tudi v migracijah. Najpomembnejši dejavniki, ki so povzročili nastanek (neregularnih) migracij na t. i. balkanski poti so: liberalizacija vizumskega režima, konflikti na Bližnjem vzhodu in ekonomske težave v izvornih državah.
Posamezne države so se z vzpostavitvijo posameznih mehanizmov in ukrepov poskušale spoprijeti s prihodom večjega števila beguncev in tako vzpostaviti nadzor nad pretokom ljudi in njegovo omejitev. Ukrepi, ki naj bi tudi omogočali zagotavljanje varnosti prebežnikov ter preprečevali poslabšanje humanitarne situacije, se niso pokazali kot uspešni. Ugotovili smo, da je migracijska politika Evropske unije neustrezna za obravnavanje tisočih migrantov. Celoten proces je bil vseskozi predstavljen skozi »varnostno prizmo«, kar je ustvarjalo napačne in stereotipne informacije glede migracijskega gibanja. Neuspeh obstoječega sistema in struktur naj bi nadomestila skupna evropska migracijska politika. Z vzpostavitvijo enotnega evropskega stališča, upoštevanja demografske strukture Evropske unije, izpolnjevanja mednarodnih in etičnih obveznosti, z vizijo pravega strateškega pogleda ter oceno realnega stanja bi lahko veliko bolje prestali preizkus časa.
Migracije bodo v prihodnosti, poleg podnebnih sprememb in demografskih presežkov v izhodiščnih državah, odvisne tudi od nas. S preprečevanjem nasilja, ki se ustvarja na določenem delu sveta, bi v večji meri vplivali na migracijsko gibanje. Potrebno je zavedanje v skupno odgovornost, da migracije ne samo povzročamo, ampak tudi soustvarjamo.
Ključne besede: migracije, migranti, balkanska pot, migracijska politika, varnost, nadzor, Frontex, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 2069; Prenosov: 282
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. MIGRACIJE NA "BALKANSKI POTI" IN KRIMINALITETA: KRIMINALISTIČNI VIDIKDarko Vočanec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Migracije na »Balkanski poti« in kriminaliteta : kriminalistični vidik, sem predstavil povezavo med migracijami, s katerimi se je srečala Evropa in države na t. i. Balkanski poti predvsem v drugi polovici leta 2015 in določenimi oblikami kriminalitete, katere storilci oziroma potencialni storilci in žrtve oziroma potencialne žrtve so migranti na sami migracijski poti, od emigracijskih, preko tranzitnih, do imigracijskih oziroma ciljnih držav. Po podatkih Agencije Frontex je na območje Evropske unije v letu 2015 prišlo 1.822.337 migrantov, od tega po Zahodni balkanski poti 764.038 migrantov, od tega na tej poti v 556.285 primerih državljanstvo ni bilo ugotovljeno, določeno ali opredeljeno. Migranti so na tej poti, pa tudi pozneje, v državah nastanitve in integracije, udeleženi tako kot storilci oziroma potencialni storilci, pa tudi kot žrtve oziroma potencialne žrtve kaznivih dejanj splošne kriminalitete, predvsem kaznivih dejanj zoper življenje in telo, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper premoženje, organizirane kriminalitete in posebne oblike kriminalitete terorizma.
Pri vsaki posamezni vrsti kriminalitete so predstavljeni primeri, pridobljeni predvsem iz svetovnega spleta, osnovne značilnosti vsake vrste kriminalitete, osnovne značilnosti in metode preiskovanja, ki jih opravljajo organi odkrivanja in preiskovanja ter ugotovitve s kriminalističnega vidika. Organi odkrivanja in preiskovanja v primeru reaktivnega preiskovanja nimajo večjih težav pri izvedbi klasičnih in osnovnih preiskovalnih dejanj, z določenimi težavami pa se srečajo predvsem pri proaktivnem preiskovanju na področju mednarodnega policijskega sodelovanja in uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pri preiskovanju organizirane kriminalitete in terorizma. Kot največji problem bi izpostavil nezmožnost natančne identifikacije tako storilcev kot žrtev kaznivih dejanj, kajti velika večina migrantov potuje po Balkanski poti brez osebnih dokumentov, zaradi česar so lahko migranti državljani »države, za katero se odločijo«, to pa predstavlja veliko »priložnost« za razne teroristične organizacije in skupine, da z infiltracijo svojih članov med migrante spravijo le te v države Evropske unije, kjer so že in še bodo lahko izvajali vse oblike terorističnega delovanja. Ravno tako predstavlja množičnost migracijskega vala na območje Evropske unije priložnost za ustvarjanje velikega dobička raznim skupinam organizirane kriminalitete, ki se ukvarjajo s organiziranjem in tihotapljenjem migrantov, trgovino z otroki in trgovino s človeškimi organi.
Obravnavana tematika diplomskega dela bo po mojem mnenju še kako aktualna tudi v prihodnosti, če spremljamo pristopna pogajanja Turčije in Evropske unije, dejstvo, da se v taboriščih na ozemlju Turčije nahaja skoraj tri milijone beguncev ter dejstvo, da Turčija, po sklenitvi dogovora o reševanju migracijske krize, s tem dogovorom izsiljuje in pogojuje rezultate pristopnih pogajanj in predloga za ukinitev vizumske obveznosti za državljane Turčije.
Ključne besede: migracije, kriminaliteta, splošna kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, terorizem, kriminalistika, kriminalistično preiskovanje, Balkanska pot.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2619; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,01 MB) |
6. Trgovina z ljudmi na balkanski poti : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeSabina Đorđević, 2012, diplomsko delo Opis: Trgovina z ljudmi je svetovni pojav, ki obstaja že od nekdaj. Trgovci s svojimi dejanji kršijo številne pravice žrtvam. Razširjena je po vsem svetu, saj so glavni krivci za trgovino z ljudmi slabe razmere v izvornih državah in velik zaslužek vseh udeležencev v tem procesu. Države po svetu so se združile, da bi ta pojav omejile in preganjale storilce. Osredinjanje Evrope na težavo balkanske poti je zelo pomembna dejavnost, ker so balkanske države še vedno v razvoju in zato so še večji izvor trgovine z ljudmi. Neurejene razmere v državah, politični nemiri in nižji standard – vse to omogoča dobičkonosen posel. Države bi morale urejati notranje razmere, kazensko zakonodajo ter graditi in utrjevati mednarodno sodelovanje. Ljudje bi se radi rešili revščine in slabih razmer, zato verjamejo obljubam, ki jim jih ponujajo storilci. Največ se s trgovino z ljudmi ukvarjajo organizirane kriminalne skupine, ki potem dobičke vlagajo v zakonite in v nezakonite posle. Trgovina z ljudmi cveti tudi zato, ker preiskovanje le-te ni učinkovito. Organi pregona imajo pristojnosti le na ozemlju svoje države, medtem ko organizirane kriminalne združbe teh omejitev ne poznajo. Potrebovali bomo učinkovit sistem preiskovanja in obsojanja storilcev. Pri boju proti trgovini z ljudmi sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki skrbijo predvsem za žrtve in preventivno obveščanje ter izobraževanje. Treba bo izobraževati strokovne kadre, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje delo. Zmanjševanje pojava trgovine z ljudmi je dolgotrajen pojav, vendar pa nujnost v današnjem svetu, ki daje poudarek na človeških pravicah in svoboščinah.
Ključne besede: trgovina z ljudmi, organizirana kriminaliteta, balkanska pot, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.11.2012; Ogledov: 2302; Prenosov: 244
Celotno besedilo (507,51 KB) |
7. |
8. |
9. Bosna in Hercegovina in balkanska pot droge : diplomsko deloAlmir Huskić, 2009, diplomsko delo Ključne besede: organizirana kriminaliteta, droge, balkanska pot, tihotapljenje, heroin, Bosna in Hercegovina, BIH, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.04.2010; Ogledov: 3359; Prenosov: 539
Celotno besedilo (657,81 KB) |
10. Droge in kriminaliteta : diplomsko delo visokošolskega študijaUroš Školjak, 2009, diplomsko delo Ključne besede: kriminaliteta, droge, zloraba drog, tihotapstvo, trgovanje, balkanska pot, policija, policijski ukrepi, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 2882; Prenosov: 613
Celotno besedilo (756,00 KB) |
