1. Assessment of Dangerous Goods Transport: Case Western Balkan CountriesMarko Renčelj, Osman Lindov, Miloš Pljakić, Drago Sever, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The transportation of dangerous goods (TDG) is a critical component of economic systems, especially in regions such as the Western Balkans (WB), where infrastructure and regulatory frameworks face significant challenges. This study assesses the current state of transportation of dangerous goods in Albania, Montenegro, Bosnia and Herzegovina, and Kosovo*, focusing on the alignment of national regulations with international standards such as the ADR agreement. Using a structured questionnaire distributed to 847 stakeholders, key barriers are identified, including inadequate infrastructure, insufficient training, limited oversight and low public awareness. Statistical analyses, including paired t-tests, reveal significant differences in perceptions across the countries surveyed, indicating inequalities in implementation and enforcement. Despite these challenges, there are opportunities to close gaps through targeted investments in infrastructure, increased training programs, stricter compliance and regional cooperation. The findings underscore the need for comprehensive data collection systems and advanced risk assessment tools to improve safety and efficiency. This study contributes to a deeper understanding of TDG issues in the WB countries and provides actionable recommendations for policy makers and practitioners to promote safer and more sustainable practices. The region can improve its TDG framework by addressing these challenges and ensuring economic growth and public safety while minimizing environmental risks.
Ključne besede: transport of dangerous goods, transportation, dangerous goods transport, risk assessment, ADR standards compliance, Western Balkan countries, sustainable transportation
Objavljeno v DKUM: 03.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Erozija demokracije v izbranih državah Zahodnega Balkana: Hrvaška, Severna Makedonija, Slovenija, Srbija : magistrsko deloBarbara Kokot, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je raziskan proces erozije demokracije od 90. let prejšnjega stoletja do leta 2022 v štirih izbranih državah Zahodnega Balkana – na Hrvaškem, v Severni Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Erozija demokracije je razčlenjena in opisana skozi tri koncepte – elite in elitne akterje, korupcijo in korupcijske škandale ter delovanje in zaupanje državljanov v formalne in neformalne institucije. Natančno so teoretično opredeljeni in opisani pojmi erozije demokracije, elite, korupcije in institucij, podani pa so podatki iz svetovnih in regionalnih raziskav. Od metod raziskovanja so uporabljene metoda deskriptivne analize literature, metoda analize kvantitativnih podatkov, komparativna metoda in analitični pristop. Analiza je razčlenjena na aspekte elit, korupcije in institucije, ki kažejo na (ne)delovanje demokracije in demokratičnih praks. Ugotovljeno je, da so elitni akterji od osamosvojitve držav do leta 2022 obdržali vzorce in prakse, ki pospešujejo erozijo demokracije, stopnje korupcije so ostale visoke in vseprisotne tako med elito (številni primeri korupcijskih afer) kot tudi med državljani. Zaupanje v formalne institucije je čez čas različno, vendar je v večini primerov izraženo nizko zaupanje v politične institucije. Neformalne institucije imajo močan vpliv in so razširjene na skoraj vsa področja družbe.
Ključne besede: demokracija, Zahodni Balkan, elita, korupcija, institucije
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (4,06 MB) |
3. Size and shape variability of the wing in burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae)Tina Klenovšek, Predrag Jakšić, Franc Janžekovič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae) is a distinctly polymorphic species of moth appearing in several color morphotypes. This study examined whether the variability of the Z. ephialtes forewing could be explained by geometric morphometric methods. The analysis included 70 male specimens from five localities in Montenegro (Plužine, Tepca, Dobrilovina, Gusinje and Rugovska Gorge), and one locality in North Macedonia (Kožuf Mountain) belonging to the subspecies Zygaena ephialtes pannonica Holik, 1937 and Zygaena ephialtes istoki Silbernagel, 1944, respectively, collected between 1981 to 2018. The forewing outline and the aposematic color pattern formed by five spots were analyzed separately. Neither forewing size nor forewing spots pattern size exhibited interpopulation heterogeneity. Size variation of the basal spot was independent from the rest. Considering the forewing outline shape, the apical portion was the most variable and different among populations. Two morphological groups were recognized: a group with a narrower pointed forewing (samples: Kožuf Mountain, Rugovska Gorge and Tepca), and a group with a wider forewing with a blunt apex (Plužine, Gusinje). Neither the outline or the spots pattern of the forewing supported the distinction between the subspecies Z. e. pannonica and Z. e. istoki.
Ključne besede: aposematic coloration, Balkan Peninsula, geographical variability, geometric morphometrics, wing pattern
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (601,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Climate change and agriculture management : Western Balkan region analysisFranc Željko Županič, Danka Radić, Iztok Podbregar, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: Background: This paper aims to analyze the possibilities of the agricultural sector of the Western Balkan to assess compliance with the European Green Deal, which provides for the implementation of activities, which should enable the transition to sustainable agriculture and climate change mitigation. This paper is among the first to present the causality of agriculture and climate change (status, mitigation, and perspectives) in general and in light of the European Green Deal for the Western Balkan territory.
Main text: Agricultural production is a leading industry in the Western Balkan. Climate change and predictions that temperatures will increase by 4 °C in the coming decades pose a risk not only to agricultural production but also to the safety of the population, because agriculture is the main source of income for a significant part of it. Uncontrolled floods and droughts caused by climate change are a particular danger for agriculture and human existence. This paper demonstrates that agriculture in the WB can be considered critically affected by climate change.
Conclusions:Unless appropriate measures are taken and risk management for water resources and agriculture is improved, there will be a further decrease in precipitation and an increase in dry days by 20%. Such a scenario endangers not only the already vulnerable climate sustainability and biodiversity of the region but also the existence of a population employed in agriculture and the contribution of the agricultural sector to the gross domestic product. However, future planning based on the Common Agriculture Policy (CAP) and European Green Deal, the adoption of a related regulatory framework, the establishment and regular monitoring of supporting financing mechanisms, regional cooperation, and improving risk management (with emphasis on the local level) can mitigate the present impact and decrease the expected negative impact of climate change on agriculture and biodiversity in the WB region.
Ključne besede: climate change, sustainable agriculture, risk management, Western Balkan countries, European Green Deal
Objavljeno v DKUM: 08.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Review of Antlions (Insecta: Neuroptera: Myrmeleontidae) in North MacedoniaDušan Devetak, Ana Nahirnić, Predrag Jakšić, Vesna Klokočovnik, Tina Klenovšek, Davide Badano, Jan Podlesnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: We present the state of knowledge on the family Myrmeleontidae occurring in North Macedonia based on published records, museum specimens and new samples, and provide a comprehensive species list. North Macedonia represents only 3.9% of the area of the Balkan Peninsula but harbours 19 species belonging to 14 antlion genera, i.e., 61% of the peninsular fauna. We report collection localities, literature records and biological data for each species. Three species, Nemoleon poecilopterus, Neuroleon assimilis and Myrmeleon inconspicuus, are reported for the first time in North Macedonia. The genus Nemoleon Navás is also reported for the first time in the country.
Ključne besede: Myrmeleontidae, checklist, distribution, new records, Balkan Peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 7
Celotno besedilo (497,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Ključne besede: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,70 MB) |
8. Varnostni protokoli v prometu po pandemiji - primer Zahodni Balkan : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaAleksandar Tanasić, 2023, diplomsko delo Opis: Pojav pandemije covida-19 je močno negativno vplival na poslovanje, predvsem na področju transporta. Zaradi strogih ukrepov in omejitev so prevozniki začasno omejili ali prekinili svojo dejavnost. Vpliv pandemije je bilo čutiti v vseh podjetjih, ne glede na njihovo velikost in delovanje. V diplomskem delu smo predstavili varnostne protokole in promet med in po pandemiji v državah Zahodnega Balkana. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovino in vrste prometa, značilnosti, povezavo med prometom in turizmom ter varnostne protokole. Nato smo podrobneje predstavili območje Zahodnega Balkana in infrastrukturo držav, na katere se diplomsko delo nanaša. V drugem delu naloge smo na podlagi statističnih podatkov raziskovali število potnikov in prihodke v času pandemije in po njej, pri vodilnih podjetjih iz vseh vrst prometa. Podatke, ki smo jih potrebovali za analizo, smo dobili iz njihovih letnih finančnih poročil in statističnih portalov. Analizirani podatki so pokazali, da je število potnikov v cestnem, železniškem, vodnem in zračnem prometu po pandemiji večje, kot leta 2020, v zračnem in železniškem prometu pa celo že presega številke, ki so jih dosegli pred pandemijo. V vseh prevozniških podjetjih, ki smo jih analizirali, so se prihodki v primerjavi z letom 2020 povečali. Skozi strukturiran intervju, s predstavniki vodilnih podjetij, smo dobili podrobnejši vpogled v način poslovanja med in po pandemiji, varnostne protokole in ukrepe, ki so jih uvedli. Izvedeli smo, na katere varnostne izzive bodo pozorni v prihodnje in kakšne spremembe lahko potniki pričakujejo. Na podlagi rezultatov raziskave smo našteli več predlogov, ki bi izboljšali varnost, poslovanje in s tem povečali željo po potovanjih.
Ključne besede: Zahodni Balkan, covid-19, promet, varnost, varnostni protokoli.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2024; Ogledov: 355; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,42 MB) |
9. Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100.
Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu.
Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 88
Celotno besedilo (5,11 MB) |
10. Oblikovanje modela delovanja mednarodne skupnosti v državah Zahodnega Balkana za doseganje dolgoročne stabilnosti in varnosti : doktorska disertacijaJanez Juvan, 2020, doktorska disertacija Opis: V disertaciji so opisani vzroki za nastanek vojn na območju nekdanje Jugoslavije, ki jo danes poznamo pod nazivom Zahodni Balkan in dejavniki, ki so vplivali na razvoj sovražnosti pred vojnami in posledice. Mednarodna skupnost se je reševanja predvojnih problemov lotevala z vnaprejšnjim nezaupanjem in miselnimi vzorci, ki niso ustrezali dejanskim razmeram. Hkrati so upoštevali predvsem svoje posebne interese. Vojne v devetdesetih so to nazorno pokazale. Prebivalci v regiji se pri komunikaciji v mednarodnem okolju izogibajo lastni geografski identifikaciji. Ne opredeljujejo se po nazivu Balkan zaradi vseh negativnih in slabšalnih opisov, ki so se nabrali skozi stoletja v širši mednarodni skupnosti. Mednarodna skupnost je spoznala kako so nekateri v preteklosti izvajani politični eksperimenti v regiji dosegli manj kot je bilo želeno ter se zaveda, da je potrebno najti nove mehanizme reševanja konfliktnih situacij. Evropa in širša mednarodna skupnost je prepoznala, potrebna je nova strategija za Zahodni Balkan. S politiko zapiranja meja in nenaklonjenostjo novim članicam, se ne prispeva k stabilnosti v regiji. Vključevanje novih držav iz Zahodnega Balkana v EU ni realno v prihodnjih letih. Evropska komisija resda ima napisano strategijo širjenja na Zahodni Balkan vendar realnost in odziv posameznih držav članic EU kaže nesporno dejstvo, da širitve z novimi članicami ne vidijo v istih časovnih okvirih kakor predvideva strategija. Raziskava ponuja nov model potrebnih ukrepov in prioritet, ki bi jih mednarodna skupnost morala vpeljevati v regiji v prihodnje. Raziskavo smo izvedli s primerjalno analizo že obstoječega gradiva, opravili smo daljše intervjuje s strokovnjaki, ki poznajo regijo podrobno, ter analizirali že izvedene ukrepe v svetu kot primere dobre ali slabe prakse. S sintezo v raziskavi pridobljenih podatkov smo prikazali rezultate in iz njih izpeljali ustrezne zaključke. Ukrepi novega modela lahko pripomorejo, da bodo potrebne reforme lažje izvedene. Model poudarja tudi vse tiste elemente varnosti, ki so ključni za stabilnost regije in preprečevanje konfliktov v prihodnje. Bistvo novega modela je z reformami doseči delovanje pravne države, posodobitev javne uprave, poenotenje poslovnega okolja z davčno politiko in institucijami nadzora, odpreti in zaščititi konkurenčnost delovne sile, vzpostaviti delujoče socialne, zdravstvene in pokojninske sisteme ter ustvariti pogoje za delovanje civilne družbe. Izdelati je treba proaktiven in dinamičen razvoj odnosov na ravni mednarodne skupnosti. Varnostni koncept za Zahodni Balkan mora postati načrt celotne Evrope in širše mednarodne skupnosti kot del stabilnosti širše regije. Upravljanje s konflikti, delujoče institucije v okviru pravne države in svobodne civilne družbe morajo biti uporabljene kot preventiva pred kakršnimkoli nasiljem. Nov model je ob upoštevanju lokalnih posebnosti mogoče implementirati tudi v drugih regionalnih konfliktnih območjih.
Ključne besede: mednarodna skupnost, varnost, Zahodni Balkan, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 28.02.2020; Ogledov: 1866; Prenosov: 292
Celotno besedilo (2,11 MB) |
