Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: The question of gender equality is increasingly being raised today and is present at all levels of society. The topicality of the issue on farms is particularly evident, due to the particular inheritance processes on farms, the clear division of labour, and intergenerational cooperation that characterise the agricultural sector. In this research, a multi-criteria model (DEX-SOCIAL) was developed to understand the broader aspect of rural sociology and the issue of women’s status on the farm. The paper discusses the status of women on a farm and assesses their social and economic situation. The methodology includes an online questionnaire in which women in the Eastern and Western Cohesion Regions participated, as well as other farm members and owners. Subsequently, the questions were transformed for the requirements of the assessment model, which assessed the life prospects of women on farms in both the Eastern and Western Cohesion Regions who were aged both over and under 40 years (criteria for “young successor”). The results of the study show that there is a clear difference in the qualitative assessment of women’s socio-economic position in relation to the East–West cohesion region. The social position of women does not differ according to age structure. The conclusions of the study also present broader applications of the results in the field of rural development and rural sociology.
Ključne besede: woman, socio-economic status, family farms, multi-criteria model, DEX
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Vpliv učnega okolja na književno vzgojo v začetnih letih šolanja je redkeje obravnavan vidik in še posebej digitalna podpora pri tem postavlja pedagoškemu raziskovanju nova vprašanja. Med njimi je ključno, ali lahko z didaktično uporabo digitalnih učnih pomagal izboljšamo recepcijo književnosti pri učencih. Razlogi za raziskovalno poglobitev v to vprašanje so v razmerah, ko otroci že v polni meri živijo čas digitalne družbe, cilj književne vzgoje pa je, da ta okoliščina ne bi povzročila njihovega odmika od književnosti, pač pa zbližanje z njo, saj jim književnost zagotavlja bistvene kompetence, vire in strategije za soočanje z izzivi kronične krize 21. stoletja. Potrebne so spremembe tradicionalnega pouka književnosti z vidika upoštevanja digitalno podprtega učnega okolja, integriranja tehnologije v pedagoški pristop (TPACK in SAMR), digitalne pismenosti, digitalnega razkoraka in podpiranja »drugega tira« za otroke iz literarno manj spodbudnih okolij. Odločilno oporo nudi uveljavljeni model literarnorecepcijske in didaktične komunikacije pri književni vzgoji, ki ga je mogoče nadgraditi za digitalno podprto učno okolje. Empirična raziskava se je osredotočila na pripravljenost učiteljev kot ključnih dejavnikov didaktičnih sprememb za vključevanje digitalnih tehnologij v izvajanje književne vzgoje. Podan je podrobnejši prikaz priprave, izvedbe in evalvacije primerov didaktičnih enot književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju prvih treh razredov (1. VIO) s pristopom spojenega (blended) učenja. Glede na kompleksnost obravnavanega pojava književne vzgoje v digitalno podprtem učnem okolju je za preučevanje le-tega izbranih več raziskovalnih metod tako kvantitativnega kot kvalitativnega značaja ter komplementarni način njihovega kombiniranja ter triangulacije. Tako teoretična izhodišča kot praktična pedagoška izkušnja ter kvalitativna in kvantitativna evalvacija le-te potrjujejo, da je komunikacijski model književne vzgoje ob ustreznih prilagoditvah izvedljiv tudi v digitalno podprtem učnem okolju. To se je kljub vsiljeni izvedbi vendarle pokazalo pri izobraževanju na daljavo zaradi epidemije COVID-19, primeri premišljene izvedbe digitalno podprte književne vzgoje v poepidemičnem obdobju pa dokazujejo, da je mogoče na ta način dodatno motivirati učence in poglobiti njihovo recepcijo literarnega dela ter tako uspešno razvijati njihovo recepcijsko zmožnost. Pomen navedenih raziskovalnih dognanj bi lahko vplival na preobrat k pozitivni naravnanosti učiteljev do vključevanja digitalnih tehnologij v pedagoške pristope pri književni vzgoji in nasploh. S tem bi šola prevzela odločilnejšo vlogo pri usmerjanju mladih ljudi glede načinov uporabe novih komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: komunikacijski model književne vzgoje, digitalno podprta učna okolja, digitalna pismenost, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktična enota, spojeno učenje, drugi tir književne vzgoje
Objavljeno v DKUM: 26.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (12,24 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo se osredotočili na analizo trajnostnega razvoja v modni industriji, s poudarkom na trajnostnih trendih, izzivih, strategijah in poslovnih modelih. Modna industrija se sooča z več pomembnimi problemi, vključno z obsežnim onesnaževanjem okolja, prekomerno porabo virov in slabimi delovnimi pogoji. Poleg tega pa hitro spreminjajoči se modni trendi spodbujajo hitro modo, kar povzroča velike količine odpadkov zaradi kratke življenjske dobe izdelkov. Kljub tem težavam vedno več podjetij v modni industriji prepoznava potrebo po trajnostnem razvoju in sprejema trajnostne prakse. Ta prehod vključuje uporabo trajnostnih, inovativnih materialov, izboljšanje delovnih pogojev ter spodbujanje krožnega gospodarstva, kar prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje in družbo ter k bolj odgovornemu poslovanju. V študiji primera smo obravnavali dve podjetji, Patagonia in Veja, ki predstavljata vodilna primera uspešnih trajnostnih modnih podjetij. Patagonia je znana po svoji dolgotrajni zavezanosti k okoljski odgovornosti, vključno z uporabo recikliranih materialov in podporo okoljskim pobudam. Veja se osredotoča na uporabo ekoloških materialov in pravične trgovine ter zmanjšanje svojega okoljskega odtisa z inovacijami v proizvodnji in distribuciji. Obe podjetji vlagata v preglednost svojih dobavnih verig in spodbujata odgovorno nakupovanje. Njun uspeh dokazuje, da je možno združiti poslovno uspešnost z etičnimi in okoljskimi načeli.
Ključne besede: trajnostni razvoj, modna industrija, poslovna strategija, poslovni model.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.
Ključne besede: ocenjevanje delovne uspešnosti, policija, večkriterijski model odločanja
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (4,43 MB)

Opis: Uvod: Glavne medicinske sestre poleg obsežnega strokovnega dela skrbijo tudi za organizacijo in vodenje tima, vendar pa pogosto ne prejmejo zadostnega izobraževanja na tem področju. Coaching, opredeljen kot partnerski odnos, ki spodbuja posameznika k doseganju polnega potenciala, lahko bistveno pripomore k učinkovitejšemu delu glavne medicinske sestre. Metode: V teoretičnem delu so bile uporabljene metode deskripcije, kompilacije, komparacije ter analiza in sinteza. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna paradigma. Podatke smo zbirali s polstrukturiranim intervjujem, analizirali pa s kvalitativno vsebinsko analizo. V raziskavo je bilo vključenih deset glavnih medicinskih sester, zaposlenih v slovenskih javnih zdravstvenih ustanovah. Rezultati: Raziskava je potrdila, da neznanje s področja vodenja glavnim medicinskim sestram povzroča različne izzive pri delu. Izrazile so željo po pridobitvi dodatnega znanja in izkazale velik interes za vključitev modela coachinga v svoje delo. Razprava: Glavne medicinske sestre, ki pri svojem delu uporabljajo metodo coachinga, so manj obremenjene in tim vodijo bolj učinkovito. Pozitivni učinki se kažejo tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. Coaching pomembno vpliva tudi na zadovoljstvo zaposlenih in pacientov. Predstavljen je osnutek coaching programa, ki se osredotoča na pridobivanje veščin, ki bi opolnomočile glavne medicinske sestre na področju vodenja, komunikacije s sodelavci in pacienti. Zaključek: Vključitev coachinga v izobraževanje in delo glavnih medicinskih sester in ostalega osebja je tako ključ do ohranjanja zdravstva na visoki ravni.
Ključne besede: coaching, vodenje, glavna medicinska sestra, izobraževalni model coachinga
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,44 MB)