1. Uvedba delotoka BIM in koordinacije BIM v gradbeno podjetjeElvis Zadravec, 2023, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava uvedbo delotoka BIM in koordinacije BIM v pripravo projekta izvedbe gradbeno-inženirskega objekta. Uvedba delotoka BIM v proces načrtovanja je izjemnega pomena za gradbena podjetja in druge deležnike v gradbeni industriji, saj lahko vsem prinese veliko dodano vrednost. V nalogi raziščemo BIM, delotok BIM, ter predstavimo standardizirano dokumentacijo skladno z informacijskimi zahtevami naročnika in načrt za izvedbo BIM.
Uporabo delotoka BIM in koordinacije BIM analiziramo na praktičnem primeru priprave projektne dokumentacije PZI za rekonstrukcijo viadukta Dolgi most, ki bo služila gradbenemu podjetju v fazi gradnje. Za zagotavljanje objektivnosti ugotovljenih rezultatov smo v sklopu naloge opravili tudi intervjuje z udeleženci projekta priprave dokumentacije.
V nalogi smo odgovorili na tri raziskovalna vprašanja. Hipotezo, da ima BIM številne pozitivne učinke na gradbeno industrijo, smo potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo, da je celovita implementacija organizacijskih procesov BIM za podjetja težavna. Ovrgli smo hipotezo, ki pravi, da BIM optimizira proces priprave projektne dokumentacije.
Rezultati kažejo, da je BIM prihodnost za industrijo grajenega okolja in da je njegov razvoj potrebno spodbujati, ne gre pa ga prehitevati. Realna slika namreč kaže, da procesi BIM, tudi zaradi obstoječe programske opreme, ki še ni dovolj razvita, niso najbolj učinkoviti za gradbeno-inženirske objekte.
Ključne besede: informacijsko modeliranje gradenj (BIM), sodelovalni delotok BIM
Objavljeno v DKUM: 12.07.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 130
 Celotno besedilo (4,51 MB) |
2. Razvoj metode za izdelavo informacijskih modelov kompleksnih strojniških sistemov v grajenem okolju na osnovi proceduralnega modeliranja in modelov znanja : doktorska disertacijaLuka Adanič, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji predstavljamo razvoj in vrednotenje metodologije za izdelavo informacijskega modela na izbranem primeru kompleksnega strojniškega sistema, ki je del grajenega okolja. Model je grajen na osnovi proceduralnega modeliranja in modela znanja – ontologije. Pred začetkom razvoja metode smo izvedli bibliometrično analizo preseka dveh raziskovalnih področij, ki imata vzajemni medsebojni vpliv.
Metodo smo razvili na način, da smo določili delotok za podajanje predlogov in razširjanje standarda ter dokumentacije IFC na osnovi produktnih standardov. V okviru predloga za razširitev dokumentacije IFC smo na podlagi ugotovljenih razhajanj na novo določili ter umestili domeno za obravnavano področje in ustvarili predloge za vpeljavo 16 novih shem IFC. Razširitvene predloge in tehnične zahteve produktnega standarda smo prenesli v ontološki model znanja s pravili za podporo sklepanja ter predpisali povezave in omejitve med posameznimi razredi ter njihovimi podrazredi. Na osnovi predlogov za razširitev sheme IFC in razvite ontologije MGDS smo ustvarili parametrični model centralnega sistema za medicinske pline v grajenem okolju, ki smo ga validirali, preverili skladnost načrtovanega z zahtevami produktnega standarda, z uporabo sklepalnika.
Z razvojem in validacijo metodologije prenosa inženirskega znanja v digitalno okolje in hkratnim avtomatiziranjem gradnje modelov BIM smo razvili metodo, za katero ocenjujemo, da ima velik potencial za spremembo vsakdana inženirskega dela. Metodologija omogoča hkratno pohitritev delovnih procesov in doseganje večje učinkovitosti z manjšo verjetnostjo za nastanek inženirskih napak v načrtovalnih fazah.
Ključne besede: bibliometrična analiza, ontologije strojniških sistemov, parametrično načrtovanje, sistem BIM-MEP, delotok razvoja informacijskih modelov.
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 0
Celotno besedilo (7,40 MB) |
3. Avtomatizacija programskega vmesnika rhino-grasshopper-sofistik v okviru bim-delotokaLudian Komini, 2019, magistrsko delo Opis: BIM-delotok združuje metodologijo BIM in integrirana programska orodja, s katerimi lahko poenostavimo, prilagodimo in nadziramo celoten proces načrtovanja gradnje. Proceduralno modeliranje se je uveljavilo kot metoda BIM za avtomatizacijo izdelave variant BIM-modela v okviru BIM-delotoka. Znotraj BIM-delotoka in proceduralnega modeliranja ni bilo veliko storjenega za povečanje učinkovitosti v fazi načrtovanja konstrukcijskih elementov gradnje in za optimizacijo le-te. Izvajanje optimizacije v okviru BIM je redko, ker projektanti upoštevajo tradicionalne pristope.
Magistrska naloga obravnava vse večje povpraševanje po integrirani platformi med arhitekturnim proceduralnim modeliranjem in optimizacijo konstrukcije, vendar znotraj BIMdelotoka. Od takšne programske platforme se pričakuje, da izboljša produktivnost, kakovost in trajnost ter zmanjša stroške in porabo materiala v fazi gradnje.
Ključne besede: proceduralno modeliranje, BIM-delotok, programski vmesnik, RhinoGrasshoper, Python, SOFiSTiK.
Objavljeno v DKUM: 14.11.2019; Ogledov: 1322; Prenosov: 192
Celotno besedilo (15,12 MB) |
4. INTEGRACIJA RISB INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA V SISTEM SAP PLM V GORENJU, D.D.Boštjan Tovšak, 2013, magistrsko delo Opis: V Gorenju, d.d. se dokumentacija izdelkov vodi znotraj računalniško podprtega sistema SAP. Sistem SAP ima več modulov. Za obvladovanje tehnične dokumentacije se uporablja modul PLM (Product Lifecycle Management).
PLM modul nima standardnega vmesnika za komunikacijo z aplikacijo CorelDraw, zato je potrebno izdelati ustrezne vmesnike. Aplikacija CorelDraw se uporablja za izdelavo risb grafike, filmov in šablon. Izdelavo in obdelavo risb grafike je potrebno vključiti v programski modul PLM kot sestavni del tehnične dokumentacije izdelkov.
Problem predstavljajo tipografije pisav, ki morajo biti pri vseh uporabnikih, ki obdelujejo delovne originale, enake. Problem so tudi logotipi in večjezičnost, saj dokumentacijo obdelujejo tudi hčerinska podjetja v Evropski uniji. Tiskanje risb grafike iz originalne velikosti na privzeti format A3 zahteva prilagoditev velikosti teksta, kontur in kotirnih črt. Pozicioniranje glave s podatki na risbo predstavlja dodaten problem.
Cilj je uvedba novega tipa dokumenta, izdelava statusne mreže, uporaba obstoječih avtorizacij dostopa, izdelava vmesnika za generiranje glave s podatki iz SAP-a, avtomatsko proženje vmesnika za generiranje glave, izdelava vmesnika za dodajanje glave na risbo, definiranje podpisnikov in povezava novega tipa dokumenta z obstoječim delotokom za potrjevanje dokumentacije.
Za generiranje glave s podatki se izdela vmesnik v programskem jeziku C++ in z aplikacijo Spicer Imagenation. Generiranje tekstovne datoteke s podatki za glavo v SAP-u, proženje vmesnika za generiranje glave, tabela materialov in avtorizacije niso predmet naloge.
Vmesnik za interaktivno dodajanje glave, vpis identov in tiskanje se izdela v VBA (Visual Basic for Aplications).
Ključne besede: SAP PLM, PLM, delotok, DMS, PLM integracija, življenjski cikel izdelka
Objavljeno v DKUM: 26.08.2013; Ogledov: 2229; Prenosov: 121
 Povezava na celotno besedilo |
