| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev digitalnega gospodarstva : magistrsko delo
Marko Kristofič, 2022, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija je v svet ponesla četrto industrijsko revolucijo. Visoka mobilnost, neopredmetena sredstva, pomanjkanje fizične prisotnosti in klasičnih oblik stalnih poslovnih enot so le nekatere izmed dilem, ki so zakonodajalce postavili pred vprašanje, ali se z novostmi spopadati posamično ali problematiko urediti celostno. Paleta novih poslovnih modelov kot tudi digitalizacija že obsoječih, je tehtnico nagibala v prid sprejetju celostne mednarodne rešitve. EU in OECD predstavljata dve glavni gonilni sili na področju razvoja novih davčnih ukrepov za pravično mednarodno obdavčitev digitalnega gospodarstva. Posebej pravila EU pri prilagoditvi obračunavanja DDV kažejo na nujnost hitre prilagoditve sistema obdavčitve za digitalno gospodarstvo. Evropska komisija je v želji po prilagoditvi novim razmeram na evropskem trgu predlagala sveženj za pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, s katerim bi začasno obdavčili dohodke od nekaterih digitalnih storitev, trajneje pa bi se oblikoval nov koncept pomembne digitalne prisotnosti. Neuspeh obeh predlaganih ukrepov je vodil v zastoj urejanja predmetne problematike na ravni EU. Dogovor, dosežen pod okriljem OECD, prestavlja prvi večji korak k spremembi tradicionalnih mednarodnih davčnih pravil. Projekt BEPS je vodil do prvih idejnih rešitev in nazadnje dejanskih predlogov, izmed katerih se je konsenz dosegel s predlogom, ki je razdeljen na dva dela. Prvi steber zajema razširitev pooblastil držav za obdavčitev dobičkov podjetij, ki poslujejo v njihovi državi, vendar tam nimajo fizične prisotnosti. Hkrati bo uvedba prvega stebra ukinila vse sprejete enostranske ukrepe držav. Drugi steber globalnega davčnega dogovora uvaja najnižjo efektivno davčno stopnjo 15 odstotkov ter vključuje tri pravila za dosego tega cilja – pravilo vključitve dohodka (income inclusion rule), pravilo premalo obdavčenega dobička (under-taxed profits rule) in pravilo podvrženosti obdavčitvi (subject to tax rule). Vendar pa je bila pot do sprememb na mednarodnem nivoju dolga, kar je zakonodajalce in teoretike vodilo v iskanje enostranskih rešitev predmetne problematike. Tako so se v praksi kot teoriji pojavile oblike obdavčitve, vendar pa se enostransko urejanje problematike v praksi ni izkazalo kot učinkovito, saj se strošek prepogosto enostavno prenese na končnega uporabnika. Nova pravila, dogovorjena v sklopu globalnega davčnega dogovora, ciljajo na ustavitev dirke proti dnu v mednarodnem davčnem pravu za namene. Skušalo se bo omejiti davčno načrtovanje in povečati efektivne davčne stopnje, predvsem v jurisdikcijah z nizko stopnjo obdavčitve.
Ključne besede: BEPS akcijski načrt, stalna poslovna enota, davek na digitalne storitve, kraj obdavčitve, izogibanje davkom, davčno načrtovanje, prenos dobička
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (522,59 KB)

2.
Najnovejši razvoj reguliranja hibridnih neskladij v evropski uniji in vpliv na slovensko davčno zakonodajo
Tina Ristić, 2021, magistrsko delo

Opis: Trenutna pravila na področju mednarodnega obdavčevanja niso v koraku s časom. Tako s političnega kot ekonomskega vidika predstavljajo pomanjkljivosti v pravilih vse večji problem. S tem se pojavlja težnja po ustreznih regulacijah. Sodoben poslovni svet vse pogosteje uporablja agresivno davčno načrtovanje; zato je med drugim cilj članic EU z ustreznimi ukrepi doseči čim višjo raven zaščite notranjega trga. Do hibridnih neskladij pride zaradi razlik med pravnimi opredelitvami finančnih instrumentov ali subjektov, kar pa v vzajemnem delovanju dveh različnih pravnih sistemov pogosto privede do dvojnega odbitka ali pa do odbitka dohodka v prvi državi in nevključitev dohodka v davčno osnovo v drugi državi. Te razlike predvsem multinacionalke izkoriščajo sebi v prid in se na tak način izognejo plačilu davkov. Direktivi ATAD 1 in 2 davčno urejata pravila proti praksam, kjer pride do izogibanja plačila davkov, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga in v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami. Direktivi temeljita na ukrepih in priporočilih, ki si bili izdani iz strani OECD znotraj BEPS-ovega akcijskega načrta 2 v boju proti eroziji davčne osnove in preusmerjanjem dobička. Trg, ki je sestavljen iz več močno povezanih gospodarstev, za dobro in učinkovito delovanje potrebuje skupne rešitve, ki pa se jim morajo prilagoditi vse članice. Usklajen strateški pristop na ravni Evropske unije je ključ do uspeha pri odpravljanju neskladij na področju obdavčevanja.
Ključne besede: Hibridna neskladja, OECD, BEPS, izogibanje davkom, ATAD.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Ukrepi za preprečevanje možnosti erozije davčne osnove in preusmeritve dobička ter njihov vpliv na poslovanje multinacionalnih podjetij
Tatjana Svažič, 2019, magistrsko delo

Opis: Na vse odmevnejše primere spornih davčnih praks skupin mednarodnih podjetij, ki imajo za rezultat nepravično obdavčitev dobičkov v primerjavi z ostalimi podjetji ter enormen izpad davčnih prihodkov držav, v katerih dejansko poslujejo, so se mednarodne organizacije in zakonodajalci odzvali s predlogi in uvedbo ukrepov za preprečevanje škodljivih davčnih praks, tj. erozije davčne osnove in prenašanja dobička (t. i. BEPS). V nalogi najprej predstavljamo problem, katere so škodljive davčne prakse mednarodnih podjetij, ki se z novimi ukrepi na področju mednarodnega davčnega prava poskušajo zajeziti. Osredotočamo se na prakse, ki jih v ospredje kot ključne izpostavljajo ti ukrepi. To so zlasti poslovanje prek davčnih oaz, manipulacije s TC-ji, zlorabe mednarodnih davčnih konvencij, manipulacije z neopredmetenimi sredstvi, zlorabe opredelitve stalne poslovne enote in davčna inverzija. Po predstavitvi izbranih spornih in škodljivih davčnih praks mednarodnih podjetij povzemamo ukrepe, ki jih je v okviru akcijskega načrta za preprečevanje BEPS oktobra leta 2015 predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Institucije EU so ob zavedanju, da je na notranjem trgu Evropske unije potreben enoten pristop, ukrepe pozdravile in k njim še odločneje pristopile s paketom za preprečevanje izogibanja davkom, ki ga kratko predstavljamo. Slovenija nove rešitve oz. ukrepe uvaja predvsem z implementacijo ukrepov, ki jih predvidevajo področne Direktive EU, zato je posledično tudi v slovenski davčni zakonodaji precej novosti, ki zadevajo poslovanje podjetij, zlasti tistih, ki so del mednarodne skupine podjetij. Vsi predvideni ukrepi bodo bistveno vplivali na poslovanje mednarodnih podjetij. Ta bodo morala davčnim učinkom svojega poslovanja posvečati več pozornosti kot kdaj koli prej. Medtem ko je vpliv ukrepov za preprečevanje BEPS na poslovanje MNP-jev razmeroma negativen, zlasti z vidika ohranjanja dosedanje ravni dobičkov, pa je prav tako dvomljiv učinek ukrepov na celotno gospodarstvo.
Ključne besede: BEPS, OECD, mednarodno davčno pravo, davki, KIDO, ATAD, davčno načrtovanje, prenos dobičkov, erozija davčne osnove, davek od dohodkov pravnih oseb
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 1742; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

4.
Poslovanje v tujini prek stalne poslovne enote
Rebeka Dobaja, 2019, diplomsko delo

Opis: Kadar se podjetje želi pozicionirati na tujem trgu, je najpomembnejše slediti trem načelom, in sicer, prvič, če podjetje posluje izven domače države, obdavči dobiček doma, razen če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, drugič, če v tujini posluje prek stalne poslovne enote, se lahko dobiček obdavči v tujini, vendar samo tisti del dobička, ki se lahko pripiše stalni poslovni enoti in tretjič, davek, ki je že plačan v tujini, ga ni treba več plačati doma in se prizna kot odbitek. Pomembno vlogo igrajo pri tem konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, ki jih države sklenejo med seboj, s tem pa se podjetja lahko izognejo dvojni davčni obveznosti in nemoteno poslujejo tako doma kot tudi v tujini. Nemalokrat se zgodi, da posamezne multinacionalke želijo izkoristiti davčne vrzeli, s tem pa pridobiti nekaj ugodnosti na račun zmanjšanja davčne obveznosti. Proti takim aktivnostim se aktivno bori OECD s projektom BEPS na čelu. Skozi 15 ukrepov predstavljajo rešitve, za omogočanje enakopravnega položaja vsem podjetjem.
Ključne besede: stalna poslovna enota, tujina, davek od dohodka pravnih oseb, projekt BEPS, mednarodne pogodbe
Objavljeno v DKUM: 23.07.2019; Ogledov: 1474; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (557,54 KB)

5.
PRIMERJALNO PRAVNI PRIKAZ DIREKTNE OBDAVČITVE DOBIČKA STALNE POSLOVNE ENOTE V SLOVENIJI, AVSTRIJI IN NA NIZOZEMSKEM
Evelina Novak, 2016, magistrsko delo

Opis: Davčna zakonodaja posamezne države poleg dobička družb, ki se štejejo za davčne rezidente, obdavčuje tudi določene poslovne aktivnosti, ki jih na njenem teritoriju izvajajo tuje družbe in se štejejo za davčne nerezidente. Pri tem davčna zakonodaja, tako domača kot tuja, za namene obdavčitve definira stalno poslovno enoto, ki je umetna tvorba in predstavlja dogovor o obdavčitvi med dvema državama. Družba ne more biti obdavčena v drugi državi, v kolikor v njej ne opravlja dejavnosti po stalni poslovni enoti. Obstoj stalne poslovne enote nerezidenta na območju ene države namreč pomeni pravico te države, da obdavči dohodke, ki jih je stalna poslovna enota ustvarila na njenem teritoriju. Za izogibanje in reševanje problemov, ki nastanejo iz dvojnega obdavčevanja se kot vodilo uporablja OECD-Vzorčna konvencija, ki predstavlja tudi orodje za sklenitev bilateralnih davčnih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Po presoji aktivnosti družbe z vidika določb o obstoju stalne poslovne enote, se izvede kompleksna določitev dobička, ki je predmet obdavčitve v državi vira. Dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti je tisti dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga dosegla, če bi bila samostojna in ločena družba. Poročilo o pripisu dobička stalne poslovne enote uveljavlja poseben pristop, t.i. AOA princip za pripis dobička, ki ga davčni organi povečini priznavajo kot ustreznega. Lahko rečemo, da je stalna poslovna enota element, ki dokazuje povezavo med prihodkom, davčnim zavezancem in državo, da upraviči svojo pravico do obdavčitve. Koncept stalne poslovne enote, kot ga definira veljavna OECD-Vzorčna konvencija in tudi slovenska zakonodaja, že dolgo ni v koraku s trendi poslovanja. OECD ima z BEPS akcijskimi načrti, sprejetimi oktobra 2015, dobro zasnovo za preprečitev zlorab koncepta stalne poslovne enote in za odlivanje dobička. Vprašanje seveda je, kdaj in kako uspešni bodo novi ukrepi, ki jih večina držav članic OECD zaenkrat še ni implementirala v svojo nacionalno zakonodajo.
Ključne besede: stalna poslovna enota, pripis dobička, dvojno obdavčevanje, AOA princip, OECD-Vzorčna konvencija, konvencije, BEPS
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2079; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Transparentnost v davčnih zadevah
Katarina Žnidaršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga analizira razvoj mednarodnega sodelovanja davčnih organov pri izmenjavi informacij. Tradicionalno so bile določbe o izmenjavi informacij zgolj postranske v pogodbah o izogibanju dvojnem obdavčevanju. Izmenjava informacij je bila močno omejena tudi bančno skrivnostjo. Ta ovira je bila odpravljena v 2009, ko se je začelo novo obdobje sodelovanja, ki poudarja transparentnost v davčnih zadevah. Nova paradigma davčne transparentnosti poudarja nujnost sodelovanja med davčnimi organi ne samo z vidika odprave dvojne obdavčitve, ampak predvsem z vidika preprečevanja dvojne neobdavčitve in zagotavljanja pravične obdavčitve. Možnosti odprave dvojne obdavčitve so namreč odprle vrata mednarodnim skupinam podjetjem, ki uporabljajo povsem legalne možnosti davčnega planiranja. Te po eni strani izkrivljajo konkurenčnost, saj podjetja, ki ne poslujejo v več jurisdikcijah te možnosti nimajo, po drugi strani pa škodujejo državam, saj neupravičeno zmanjšujejo davčne prihodke. Cilj povečane transparentnosti je razkrivanje podatkov o poslovanju in davčnem optimiziranju vsem zainteresiranim in udeleženim davčnim organom z namenom zagotovitve ponovnega poenotenja kraja ustvarjanja dodane vrednosti in kraja obdavčitve. Po odpravi bančne skrivnosti so se prvi premiki v smer transparentnosti zgodili na področju razkrivanja informacij o finančnih računih davčnih zavezancev. Avtomatična izmenjava pa se širi na vsa področja neposredne obdavčitve. EU zakonodaja že predvideva izmenjavo podatkov o dohodkih iz zaposlitve in plačil direktorjev, produktih življenjskih zavarovanj, pokojninah ter lastništvu nepremičnin in iz njih izhajajočih dohodkov. V kratkem bo implementirana razširjena izmenjava finančnih podatkov ter izmenjava informacij o davčnih stališčih in vnaprejšnjih cenovnih sporazumih. S tem pa delo se zdaleč ni končano. Za zagotovitev uspešnosti celotnega projekta pa je potrebno vsaj se ustrezno implementirati poročanje po državah, ki bo razkrivalo korporacijske strukture. Izmenjava informacij sama po sebi pa nima dodane vrednosti, če ne bo ustrezno uporabljena s strani davčnih organov. Avtomatična izmenjava ima lahko velik preventivni učinek na ravnanje davčnih zavezancev, vendar samo, če dejansko njihovo sporno ravnanje privede do posledic na nivoju obdavčitve. Kljub skoraj končanem ciklusu implementacije nove paradigme transparentnosti, to je implementacije na zakonodajnem nivoju, pa se konkretno delo šele začenja. Davčni organi so tradicionalno usmerjeni vase, v svoje nabore podatkov s katerimi zagotavljajo obdavčenje. Z globalizacijo poslovanja podjetij pa se morajo prilagoditi tudi davčni organi. Potrebna bo sprememba razmišljanja in ravnanja, saj ima praktično vsaka odločitev čezmejne učinke, ki jih je potrebno priznati in ustrezno sporočiti zadevnim tujim davčnim organom. Po drugi strani pa bo potrebno prejete informacije ustrezno obdelati in vključiti v procese preiskovanja in odločanja davčnih organov. Ker je praktično delo šele na zadetkov analiza učinkov se ni mogoča, potrebno pa je opozoriti na bolj ali manj skrite izzive s katerimi se bodo morali davčni organi soočiti v prihodnjih letih, da bo implementacija novih zakonodajnih rešitev prinesla ustrezne rezultate.
Ključne besede: davčno pravo, davčna transparentnost, OECD, EU, BEPS, CRS, FATCA, CBCR, Obrestna direktiva, administrativno sodelovanje, implementacija, izmenjava informacij, avtomatična izmenjava
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2004; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
TRANSFERNE CENE - IZZIV DAVČNE POLITIKE V EU
Marko Pahor, 2016, diplomsko delo

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici