1. Stacionarnost realnega bdp v izbranih državah evropske unijeZarja Korez, 2025, magistrsko delo Opis: Še pred razvojem sodobnih teorij poslovnih ciklov so ekonomisti preučevali volatilnost nacionalnega outputa in nihanja ključnih makroekonomskih spremenljivk. Ne glede na izvor teh nihanj je neizpodbitno dejstvo, da se narava gibanja realnega BDP skozi čas spreminja, kar potrjujejo številne gospodarske krize zadnjih nekaj desetletij. Prav zato je razumevanje narave teh sprememb ključno za oblikovanje ustreznih ekonomskih politik, namenjenih blaženju šokov in zagotavljanju stabilnosti v gospodarstvu. Če namreč realni BDP sledi stacionarnemu procesu, šoki nimajo trajnih posledic, kar zmanjšuje potrebo po intervencijah različnih ekonomskih politik. V nasprotnem primeru pa postane ekonomska politika osrednji instrument spodbujanja stabilne in dolgoročne gospodarske rasti. V naši raziskavi smo s pomočjo ekonometričnih metod preučevali stacionarnost realnega BDP in realnega BDP na prebivalca za 15 članic EU v obdobju od leta 1970 do 2022. Uporabili smo teste enotskega korena tako na ravni posameznih časovnih vrst kot v panelu podatkov. Rezultati analiz kažejo, da v absolutnih vrednostih agregatnega outputa večine držav EU ne izkazuje stacionarnega procesa, medtem ko prve diference potrjujejo prisotnost stacionarnosti. ADF test sicer nakazuje na stacionarnost za nekaj držav ob vključitvi konstante v testno specifikacijo, kar implicira konstantno povprečno raven realnega BDP brez trendne komponente. Podobno velja za realni BDP na prebivalca. Panelni testi prve generacije so izkazali stacionarnost zgolj ob upoštevanju individualnih učinkov, kar nakazuje na heterogenost posameznih časovnih vrst znotraj panela, medtem ko panelna testa druge generacije, Pesaran CIPS in PANIC test, praviloma zavračata hipotezo generalne stacionarnosti obeh spremenljivk realnega agregatnega outputa.
Ključne besede: stacionarnost, realni BDP, realni BDP na prebivalca, makroekonomska analiza, evropska gospodarstva
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (4,86 MB) |
2. Prenova procesa ocenjevanja bruto domačega proizvodaPrimož Jenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Zaključno delo se posveča analizi avtomatizacije izračuna letne ocene BDP na Statističnem uradu Republike Slovenije. Cilj je bil prepoznati izzive in dobre prakse projekta, oceniti njegovo uspešnost ter predlagati izboljšave za njegovo hitrejšo realizacijo. S pomočjo intervjujev in analize dokumentacije smo projekt ovrednotili z vidika časovne učinkovitosti, vpliva na uporabnike, poslovnih učinkov in tehnološke pripravljenosti. Na podlagi te ocene smo izpostavili prednosti in slabosti projekta ter pripravili predloge za izboljšavo. Predlagali smo organizacijske prilagoditve, uvedbo sodobnih managerskih orodij, uporabo pristopov za motiviranje razvojne ekipe ter vzpostavitev sistematičnega spremljanja uspešnosti. Dolgoročne učinke prenove in uspešnost projekta pa bo mogoče v celoti oceniti šele v nekaj letih po zaključku projekta.
Ključne besede: prenova procesa, digitalna transformacija, digitalizacija, javna uprava, BDP
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,72 MB) |
3. Bančna kriza v Združenih državah AmerikeMiona Simić, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana bančna kriza v Združenih državah Amerike, ki se je zgodila po pandemiji covida-19. Raziskava se osredotoča na definiranje in analiziranje vzrokov ter posledic krize na ameriško gospodarstvo in finančni trg. Raziskovali smo, kako so makroekonomski dejavniki, kot so zvišanje obrestnih mer, motnje v dobavnih verigah in inflacija, prispevali k izbruhu krize. V empiričnem delu so analizirani vplivi na ključne gospodarske kazalnike, kot so bruto domači proizvod (BDP), inflacija ter indeks zaupanja potrošnikov. Poleg tega so preučeni odzivi regulatorjev in centralnih bank, zlasti ukrepi Federal Reserve za stabilizacijo finančnega sistema. Rezultati diplomskega dela poudarjajo pomembnost ustrezne regulacije in preventivnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za podobne krize v prihodnosti.
Ključne besede: bančna kriza, ZDA, finančni trg, gospodarska rast, inflacija, BDP, Federal Reserve
Objavljeno v DKUM: 24.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 88
Celotno besedilo (2,78 MB) |
4. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih.
Ključne besede: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva.
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,07 MB) |
5. Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski unijiŠpela Perko, 2022, diplomsko delo Opis: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Ključne besede: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 773; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Klici v sili na enotno številko 112 v državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMišel Szőke, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje nekatere značilnosti klica v sili na enotno številko 112 v državah EU. Cilj dela je bil pridobitev informacij o učinkovitosti sistema 112 (hitrost odziva na klic v sili), glede na razvitost države (bruto domači proizvod), gostoto naseljenosti in prisotnost dodatnih številk za klic v sili v državi. Proučili smo tudi gibanje števila klicev v Sloveniji v obdobju med 2010 in 2020. V diplomski nalogi je predstavljena tudi platforma SPIN, v kateri so zapisani vsi podatki o naravnih in drugih nesrečah ter podatki o intervencijah sil za zaščito in reševanje.
Da bi uspešno naslovili zastavljene cilje, smo v vzorec raziskave vključili države članice EU in podatke o klic v sili na številko 112 v EU in Sloveniji za leto 2019.
Ugotovili smo, da se bolj in manj razvite države statistično značilno ne razlikujejo v hitrosti odziva na klic v sili 112. Ravno tako ni statistično značilne povezanosti med gostoto naseljenosti in hitrostjo odziva na klic 112, kot tudi ni razlike v hitrosti odziva na klic 112 glede na to, ali obstaja v državi več kot le ena številka za klic v sili ali ne. Hkrati smo ugotovili, da število nujnih klicev v Sloveniji z leti narašča.
Ključne besede: diplomske naloge, klic v sili 112, BDP, hitrost odziva na številko 112, države članice EU, Slovenija, klic v sili
Objavljeno v DKUM: 28.03.2022; Ogledov: 1317; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,95 MB) |
7. Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinkiSebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 194
Celotno besedilo (554,68 KB) |
8. Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in ŠviceHelena Cenc, 2019, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Ključne besede: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1335; Prenosov: 114
Celotno besedilo (635,16 KB) |
9. Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski unijiMartin Jovanović, 2018, magistrsko delo Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo.
Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja.
Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1688; Prenosov: 305
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. Povezanost med srečo in ekonomsko-socialnimi dejavniki v evropski unijiRok Vrban, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje stremimo k sreči. S to trditvijo so se ukvarjali že antični filozofi, ki so postavili temelje za sodobno raziskovanje tega pojava. Razumevanje sreče in vseh dejavnikov, ki nanjo vplivajo, je praktično nemogoče, saj smo ljudje drugačni in srečo dojemamo drugače. Pa vendar obstajajo določeni vzorci, ki veljajo za večji del populacije. Osebno blaginjo dosežemo z zdravjem, pripadnostjo, spoštovanjem in drugimi neoprijemljivimi dejavniki, marsikomu pa so pomembne tudi materialne dobrine. V nalogi smo se osredotočili na obe vrsti dejavnikov. Med neoprijemljive sodijo samomori, ki so mnogokrat posledica duševnih, včasih pa tudi materialnih vzrokov. Na drugi strani pa smo se posvetili tudi materialnemu vzroku – dohodku, ki smo ga merili na osnovi rasti realnega BDP v nekem nacionalnem gospodarstvu. Tretji dejavnik sreče, ki ga preučujemo, je brezposelnost, ki je mešanica tako materialnega kot tudi nematerialnega sveta. Brezposelnost ni samo izpad dohodka, temveč predstavlja tudi duševno stisko za posameznike, ki bi želeli delati, a dela ne najdejo. V praktičnem delu naloge smo na kratko preverili že postavljene teorije na področju sreče s sociološkega in filozofskega stališča, malo več pozornosti pa smo namenili ekonomskim vidikom sreče. Prav tako smo preverili že obstoječe raziskave na področju povezovanja ekonomije in sreče, ki so nam dale nek okvir za lastno analizo izbranih dejavnikov. V empirični raziskavi smo iskali statistično povezanost med srečo in omenjenimi tremi ekonomsko-socialnimi dejavniki. Povezanost smo merili s korelacijo na področju EU-28 v treh časovnih obdobjih: v času pred krizo, ki smo jo opredelili med letoma 2006 in 2008; v času med krizo, tj. med letoma 2009 in 2012; ter v času po krizi med letoma 2013 in 2016. Vzorec smo razdelili v dve skupini. Prvo skupino tvorijo države PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija), ki so v času gospodarske krize doživele največje padce na ekonomskem področju, potem sledijo še preostale države EU-28. Rezultati so pokazali, da sta brezposelnost in število samomorov na izbranem območju povezani s srečo, ki smo jo merili s HPI (Happy Planet Index) in HIN (Happiness in Nations). Povezava ni vezana na čas, saj je korelacija med obema komponentama in srečo jasna skozi vsa opazovana obdobja. Teh trditev nismo mogli potrditi za rast realnega BDP. Preverili smo tudi, ali sta oba ekonomska dejavnika najtesneje povezana s srečo prav v obdobju gospodarske krize na območju držav PIIGS, kar se ni izkazalo za točno. Rezultati so bili ravno nasprotni. Zgolj pri preostalih državah EU-28 je bila korelacija med srečo in brezposelnostjo najmočnejša v času gospodarske krize.
Ključne besede: sreča, HPI, brezposelnost, PIIGS, EU-28, rast realnega BDP
Objavljeno v DKUM: 17.01.2019; Ogledov: 1603; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,83 MB) |
