| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV AVTORJA NA DOKUMENTARNI PORTRET
Maja Senekovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Znano je, da dokumentarni filmi nikoli niso prikazovali realnosti. Za vsakim filmom namreč stoji avtor, ki želi nekaj sporočiti. Tako je tudi z dokumentarnimi portreti. Kje in kakšna je vloga avtorja v procesu izdelave dokumentarnega portreta je predmet diplomske naloge. Prvi del povzema zgodovino dokumentarnega filma, ga definira in klasificira, v nadaljevanju pa je predstavljena vloga avtorja v pred-produkciji, produkciji in post-produkciji dokumentarnega portreta, glede na uporabljeno reprezentacijo. Diplomskemu delu je priložen kratek dokumentarni portret Zadeta od lajfa! ki sem ga naredila kot neobvezni del naloge.(zaradi velikosti datoteke je fiil dosegljiv pri tiskani inačici)
Ključne besede: dokumentarni film, dokumentarni portret, avtor, reprezentacija
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 10803; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (650,62 KB)

2.
KRATKA SLOVENSKA POETIČNA PROZA
David Kunstek Kneževič, 2015, diplomsko delo

Opis: Literarni hibridi so že iz antičnih časov del literature ter so se med literarnozgodovinskim razvojem bolj ali manj vseskozi spreminjali in prilagajali danim okoliščinam. Prisotni so tudi v slovenski književnosti. Namen pričujočega diplomskega dela z naslovom Kratka slovenska poetična proza je prikazati nekaj posameznih različic literarnih hibridov ter jih ustrezno umestiti in prikazati njihove lastnosti. V ta namen smo izbrali šest zbirk kratke slovenske poetične proze, ki so si med sabo po motivno-tematski plati popolnoma različne, hkrati pa vsebujejo dovolj skupnih elementov za prikaz in utemeljitve obstoja literarnih hibridov med dvema literarnima vrstama, kot sta poezija in proza. Pri tem smo se osredotočili predvsem na naratološki vidik preučevanja danih besedil, ki v kontekstu svoje univerzalne možnosti preučevanja pripovedno-informacijskih dejanj omogoča uporabno obravnavo različnih vrst besedil. V pričujočem diplomskem delu je tako ugotovljeno, da imajo vrsta pripovedovalca, notranja in zunanja zgradba samega besedila ter stopnja figurativnega jezika pomembno vlogo pri ugotavljanju in razvrščanju samih literarnih hibridov med poezijo in prozo. Glede na spekter sorodnih lastnosti posameznih hibridov smo lahko dokazali, da ni stroge ločnice (meje) med poezijo in prozo, ampak da med eno in drugo vrsto obstaja neki prehodni pas, kjer so različni literarni hibridi, glede na količino in razmerje proznih ali pesniških elementov pa se približujejo ali oddaljujejo od t. i. prvotne (primarne) proze oziroma prvotne poezije
Ključne besede: literarni hibridi, slovenska kratka poetična proza, poetika, lirika, naratologija, posredni avtor, pripovedovalec, način, figurativni jezik, pesniški elementi, prozni elementi, prehodni pas, Franjo Frančič, Lidija Gačnik Gombač, Robert Simonišek, Dijana Matković, Milan Dekleva
Objavljeno: 23.01.2015; Ogledov: 1267; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (986,47 KB)

3.
SMRT AVTORJA IN ROJSTVO GLEDALCA: PRIMER MINIMALIZMA
Nina Verčko, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je nastalo z namenom osvetliti obdobje minimalizma, ki s svojo estetsko enostavnostjo in čistostjo objektov odpira problematiko prostora umetnosti, njene izkušnje in, navsezadnje, tudi vprašanje pomembnosti avtorja, ki se zdi, da se v obdobju vedno večje redukcije in konceptualizacije umetnosti namerno izgubi. Z izhodiščem v novih radikalnih vzgibih, obravnavam na kratko – v primerih pojavov kot so: bela kocka, readymade, »smrt« avtorja, aktivacija prostora, participacija in položaj gledalca, umetniška neopredeljenost objektov – problematiko pomembnosti in moči razstavnega prostora, avtorstva in problema umetnosti same, originalnosti ter, končno, percepcije umetniškega dela, kjer je umetnost podana skozi teorijo Mauricea Merleau-Pontyja, kot dejanska resnica in kot najboljša možnost za njeno spoznanje in naše biti, ki se porodi iz prostora utelešenega bivanja. Vsi navedeni dejavniki so kot skupek neizbežno vodili v popolno ukinitev formalnih norm in v redukcijo, kjer se je zdelo, nasploh preseganje klasične tradicije, edino optimalno sredstvo za doseganje čimbolj neposredne in čiste izkušnje umetniškega objekta. Tako sem v osrednjem delu predstavila obdobje zvesto cilju redukcije v korist gledalčevi neposredni izkušnji resnice, ki je nastalo v 60.-tih letih prejšnjega stoletja, in bilo združeno pod imenom minimalizem; notranjo pestrost obdobja je prikazana z izhodišči, teorijami in umetniškimi deli Donalda Judda in Roberta Morrisa.
Ključne besede: razstavni prostor, Merleau-Ponty, percepcija, telo, izkušnja, gledalec, avtor, minimalizem, Robert Morris, Donald Judd
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 579; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (148,16 MB)

4.
ZAŠČITA AVTORJEV V SISTEMU KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKIH PRAVIC
Špela Strašek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izkušnje v zadnjih letih vse bolj potrjujejo, da je individualno upravljanje avtorskih pravic nepraktično v primerih, kjer uporabniki potrebujejo hiter dostop do velikega števila del. Hiter gospodarski razvoj in povečanje trgovinske menjave, ki ga poganja v glavnem tehnološki napredek in spremljajoča rast uporabe zaščitenih del, še posebej v digitalnem okolju, je uvrstila kolektivno upravljanje avtorskih pravic na osrednje mesto zaščite pravic avtorjev. Prvi del diplomske naloge obravnava opredelitev in različne načine kolektivnega upravljanja avtorskih pravic. Poudarjen je izjemen pomen slednjih v razvijajočih in tranzicijskih državah, kot je Slovenija, kjer je infrastruktura v domeni avtorskih pravic še vedno v relativno zgodnji fazi razvoja. V drugem delu diplomske naloge je obravnavan Predlog Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo 2014/26/EU. Problem obstoječe regulative je v dejstvu, da le-ta ni uspela zagotoviti ciljev, kot so večja vključenost imetnikov pravic v sprejemanje ključnih odločitev kolektivnih organizacij, večja preglednost delovanja kolektivnih organizacij in učinkovitejši nadzor na delovanjem kolektivnih organizacij in uporabnikov avtorskih del. Ugotavlja se, da Predlog ZKUASP kljub kritiki dobro odraža razvoj na področju avtorske in sorodnih pravic, potrebna pa bo natančna ureditev določb obveznosti kolektivnih organizacij in kakovostnega nadzora nad delovanjem le-teh.
Ključne besede: avtor, kolektivno upravljanje avtorskih pravic, individualno upravljanje avtorskih pravic, kolektivne organizacije, Predlog zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 454; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (685,17 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici