| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Presoja skladnosti avstrijskega pristopa k urejanju instituta napotenih delavcev s pravom EU
Ana Strmšnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev instituta napotenih delavcev v avstrijski pravni ureditvi v primerjavi z ureditvijo, ki izhaja iz zakonodaje EU. V Avstriji je področje napotenih delavcev urejeno v okviru Zakona o preprečevanju plačilnega in socialnega dumpinga (v nadaljevanju: LSD-BG), ki določa pogoje za delo in zaposlitev napotenih delavcev, nadzorne in upravne ukrepe za spremljanje izvrševanja teh pravil ter kazenske sankcije in ostale ukrepe za primere kršitev. Zakon predstavlja implementacijo Direktive 96/71/ES in Direktive 2014/67/EU, ki predstavljata krovna predpisa za ureditev instituta napotenih delavcev v EU. Direktiva 96/71/ES določa splošni regulativni pravni okvir za napotitve znotraj EU, ne usklajuje pa materialne vsebine prisilnih predpisov, ki jih je potrebno za čas napotitve upoštevati v državi gostiteljici. Vsebina prisilnih predpisov se določa v skladu z zakonodajo države gostiteljice. Z namenom presoje, ali je Avstrija pri implementaciji zakondaje EU presegla začrtan okvir, ki izhaja iz prava EU, in pretirano omejila prost pretok storitev med državami članicami ureditev instituta, kot izhaja iz LSD-BG, umestim v širši pravni okvir in ga primerjam z ureditvijo, ki izhaja iz predpisov EU. Institut je v magistrskem delu obravnavan v treh sklopih, ki se medsebojno povezujejo in dopolnjujejo: pravice napotenih delavcev, upravne zahteve in nadzorni ukrepi ter kazenske sankcije in varnostni ukrepi. Ugotavljam, da napotitve predstavljajo zelo kompleksen institut, pri katerem je potrebno za zakonito in korektno izvedbo v praksi dobro poznavanje zakonodaje EU, zakonodaje države sedeža delodajalca in države gostiteljice. Zaradi specifičnih in raznolikih ureditev delovnopravne, socialne in davčne zakonodaje držav članic je področje prepleteno s številnimi pravnimi vprašanji. Ker so pravna pravila, ki jih je potrebno upoštevati za čas napotitve pogosto razdrobljena po številnih pravnih predpisih, nejasna in nedoločna, lahko pri napotitvah nastajajo številne težave. V magistrskem delu zaključujem, da LSD-BG pri implementaciji pravic in pogojev za delo in zaposlitev izhaja iz Direktive 96/71/ES. Pravice, ki se denimo nanašajo na delovni čas, letni dopust ter varnost in zdravje pri delu, so v večji meri na ravni EU harmonizirane, zato do večjih odstopanj pri ureditvah s strani držav članic in spoštovanju pri napotitvi ne bi smelo prihajati. Večina težav se nanaša na določitev sestavin plačila za delo napotenih delavcev, saj ostaja področje določitve koncepta plačila za delo v pristojnosti držav članic. Več vprašanj v zvezi s skladnostjo s pravom EU pa izhaja iz ureditve nadzornih ukrepov in kazenskih sankcij, ki izhajajo iz LSD-BG. Glede na usmeritve, ki izhajajo iz Direktive 2014/67/EU, se namreč zdi, da številni ukrepi iz LSD-BG, kot so denimo visoke denarne kazni, ukrep plačila varščine in ukrep prekinitve plačevanja, niso sorazmerni cilju, ki ga zasledujejo.
Ključne besede: Napoteni delavci, napotitev delavcev v Avstrijo, LSD-BG, oviranje prostega pretoka storitev, Direktiva 96/71/ES, Direktiva 2014/67/EU
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 869; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (859,34 KB)

2.
PONUDBA BANČNIH STORITEV NA SLOVENSKEM TRGU ZA PREBIVALSTVO - POUDAREK NA ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU V PRIMERJAVI S HRVAŠKO IN AVSTRIJO
Tadeja Hergold, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času s hitrim tempom življenja, s hitrim tehnološkim napredkom ter močno konkurenco na področju bančnih storitev. Vsemu temu smo se morali prilagoditi tako ljudje, podjetja, kot tudi banke. Ker pa vse bolj primanjkuje časa za vsakdanje obveznosti, bi lahko rekli, da se z uvedbo elektronskega bančništva reši marsikateri problem. Z uvedbo elektronskega bančništva, nam banke omogočajo poslovanje preko interneta, pri čemer je nam prihranjen čas in denar. S tem se izognemo čakalnim vrstam ter visokim stroškom provizije. Po drugi strani pa morajo banke zato vlagati denar v sodobno tehnologijo kot tudi v usposobljen kader, ki to tehnologijo obvladuje. Seveda, pa si banke prizadevajo, da bi kar najbolje zadovoljile potrebe svojih komitentov. Lahko bi rekli, da v današnjem času ni več banke, ki ne bi ponujala svojih bančnih storitev preko spleta. Tako je nastala na trgu velika konkurenca med bankami in njihovimi storitvami. Vsaka banka pa si seveda tudi prizadeva k čim nižjim stroškom internetnega poslovanja. Poslovanje preko spleta pomeni za banke konkurenčno prednost, zato morajo banke slediti svetovnim trendom, saj lahko samo tako obdržijo svoje komitente.
Ključne besede: PONUDBA, BANČNIH, STORITEV, NA SLOVENSKEM TRGU, ZA PREBIVALSTVO, ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V PRIMERJAVI S HRVAŠKO IN AVSTRIJO
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 458; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
BREZPOSELNOST V RS, S POSEBNIM POUDRAKOM NA STRUKTURNI BREZPOSELNOSTI
Nina Kroflič, 2012, diplomsko delo

Opis: Delo z naslovom Brezposelnost v RS, s poudarkom na strukturni brezposelnosti je sestavljeno iz več poglavij. V prvem delu, ki je teoretične narave, smo definirali sam pojem brezposelnosti, vrste ter vzroke in posledice pojava. Nato sledi kratek zgodovinski pregled, vse od bivše Jugoslavije pa do danes. Četrto poglavje govori o pravni ureditvi na mednarodni in nacionalni ravni, s tem pa se tudi konča teoretični del diplomske naloge. V statističnem delu smo najprej predstavili metode merjenja brezposelnosti in se na ta način seznanili z načinom pridobivanja podatkov, predvsem na slovenskem trgu dela. Opisali smo trenutno stanje v Sloveniji ter pridobljene podatke primerjali s širšim področjem Evropske unije in nato še s posameznimi državi, Avstrijo, Španijo in Hrvaško. V zadnjem poglavju smo podali svoje predloge za reševanje in predvsem zmanjšanje brezposelnosti.
Ključne besede: brezposelnost, vrste brezposelnosti, pravna ureditev, strukturna brezposelnost v Sloveniji, primerjava z EU, Avstrijo, Španijo, Hrvaško
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1366; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (587,48 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici