Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: V magistrskem delu je obravnavan odnos britanskih zasedbenih oblasti do Slovencev na avstrijskem Koroškem v obdobju med letoma 1945 in 1947, pri čemer se osredotoča na čas do Londonske konference januarja 1947, ko je bila tema pogovorov avstrijsko-jugoslovanska razmejitev. Pri tem so bili upoštevani objavljeni dokumenti ameriške in britanske diplomacije ter neobjavljeni primarni viri, ki jih hranita Britanski državni arhiv (The National Archives) v Kew-Londonu in Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Za raziskavo so bili analizirani tudi avtobiografski zapisi, spomini pripadnikov slovenske manjšine ter poročanja časopisov različnih političnih usmeritev – projugoslovanskih in proavstrijskih. Namen magistrskega dela je bil osvetliti elemente nasilja, ki v tem obdobju še niso bili temeljito raziskani. Z analizo iz t. i. tretje strani in pričevanj koroških Slovencev delo prikaže različne oblike nasilja na podlagi izbranih primerov. Povojno obdobje je bilo za urejanje manjšinskih pravic Slovencev eno najzahtevnejših, saj je bila Avstrija razdeljena na več okupacijskih con, pri čemer je Koroško upravljala britanska zasedbena oblast. Ta je Slovencem sicer zagotavljala določene pravice in svoboščine s pobudami, kot so izdaja slovenskega časopisa Koroška kronika, predvajanje radijskih oddaj v slovenščini, spodbujanje kulturnega udejstvovanja ter postopna denacifikacija. Kljub temu pa so počasno ukrepanje, neodločnost ali celo sodelovanje z (nekdanjimi) nacisti s strani britanskih oblasti prispevali k izvajanju določene mere represije in nasilja. Čeprav so bili Britanci in njihovi politični predstavniki v Avstriji seznanjeni z nasiljem nad Slovenci, so z neukrepanjem zasledovali politiko čimprejšnje stabilizacije Avstrije in germanizacije.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, Koroška, britanska zasedbena oblast, 1945–1947, nasilje, manjšina.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 20; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,52 MB)

Ključne besede: policija, državna uprava, Slovenija, Hrvaška, Avstrija, primerjave
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 156; Prenosov: 10
Celotno besedilo (335,50 KB)

Opis: V tem diplomskem delu smo teoretično opredelili ponudbo in povpraševanje, brezposelnost ter anomalije in diskriminacijo na trgu dela, kot tudi predstavili dejanski trg dela v Avstriji, Belgiji in Švici. Pri posamezni obravnavani državi smo predstavili osnovne lastnostni na njihovem trgu dela ter implementirane in planirane reforme v obdobju od leta 2000 do 2023, dodatni podpoglavji pa smo namenili tudi predstavitvi vpliva epidemije covid-19 na vsakega izmed opazovanih treh trgov dela in nove navade na njih. Za opazovane tri trge dela smo oblikovali tudi ekonometrični model funkcije zaposlenosti po metodi najmanjših navadnih kvadratov. Ugotovili smo, da se opazovani trgi dela med seboj razlikujejo - glavne razlike so bile opazne pri ovirah ob vstopu in izstopu iz trga dela ter pri izpeljanih reformah v opazovanem obdobju in v ukrepih v času epidemije covid-19. Podobnosti med trgi dela so bile opažene predvsem v odnosu do mladih, ki komaj vstopajo na trg dela. Pri ekonometrični analizi smo z modeli funkcije zaposlenosti za posamezno državo ugotovili, v kolikšni meri posamezni dejavniki v gospodarstvu kot so bruto domači proizvod, indeks cen življenjskih potrebščin in plače vplivajo na zaposlenost na trgu dela v tisti državi.
Ključne besede: trg dela, zaposlitev, brezposelnost, Avstrija, Belgija, Švica.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 359; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Politični in finančni položaj Avstrije je bil v začetku dvajsetih let skrajno nezavidljiv. Država se je soočala z gospodarskimi in finančnimi težavami, socialnimi nemiri in splošno nestabilnostjo. Z določili Senžermenske pogodbe zapovedana prepoved priključitve Nemčiji je med avstrijskim prebivalstvom izzvala močno neodobravanje in nasprotovanje. Občutka, da mu je kratena pravica do samoodločbe, se avstrijski narod ni in ni mogel otresti. Kljub prepovedi in težkim pogojem pa se je priključitvena dejavnost neprestano odvijala. Vse od začetka dvajsetih let so v Avstriji obstajale in se kazale močne tendence po priključitvi, finančne težave pa so jih še stopnjevale. Grožnje po ukinitvi mednarodne finančne pomoči so v določeni meri sicer uspešno umirjale nazorno izkazovanje podpore anšlusu, a je ideja v glavah in srcih Avstrijcev tlela še naprej. Še več, Avstrijci so finančno situacijo nemalokrat izkoristili za grožnje z anšlusom in tako uspešno manipulirali z mednarodno skupnostjo. Medtem ko je bila v precejšnjem delu prve polovice dvajsetih let avstrijska politika do določene mere zadržana, pa se je v drugi polovici desetletja to korenito spremenilo. Glasovi uradnih avstrijskih političnih krogov so postajali vse glasnejši in odločnejši. Glede na število priključitvenih dejavnosti, v katerih so bili ti politiki ne zgolj zasebno, temveč tudi javno udeleženi, je moč sklepati, da se morebitnih posledic svojih dejanj več niso bali in so precej prosto izražali svoja stališča. Večji del politike je še vedno ostal dovolj zmeren, da je Avstrija uspešno ohranjala politične in gospodarske stike s sosedami in z drugimi državami, s tem pa v določeni meri pridobivala tudi na mednarodnem ugledu. Podporo anšlusu je vse bolj javno zagovarjala tudi nemška stran. Slednja je imela pri izražanju svojih stališč pogosto mnogo manj zadržkov kot avstrijska stran. Mednarodna skupnost je videnemu nasprotovala, a ni bila pripravljena zaustaviti zakonodajnih, političnih, religijskih, kulturnih in drugih prizadevanj za končno priključitev Avstrije Nemčiji. Dvajseta leta so bila tako za pripravo na anšlus ključna in so imeniten prikaz političnega teka na dolge proge.
Ključne besede: anšlus, priključitev, dvajseta leta, slovenski tisk, Avstrija
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 337; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,76 MB)