Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Družba preneha delovati iz različnih razlogov. V večini primerov se izvede postopek likvidacije, v katerem se unovči celotno njeno premoženje. Če je družba insolventna, pa se izvede eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. A v času pred insolvenčnim postopkom in med njim lahko organi vodenja in nadzora storijo tudi deviantna dejanja, ki upnikom povzročijo škodo. Proučevali smo prav ta dejanja, in sicer s primerjavo sodnih praks Slovenije, Avstrije in Velike Britanije. Diplomsko delo zaključimo s sklepom, v katerem na kratko povzamemo naše ugotovitve.
Ključne besede: Insolvenčno pravo, odškodninska odgovornost, primerjalna analiza, Avstrija, Velika Britanija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 231; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Start-upi ne obstajajo in tudi ne morejo obstajati kar tako sami v nekem prostoru. Ampak nastanejo kot deli gospodarstva. Podjetniki s težavo ustanovijo podjetje, ne da bi jim pri tem pomagalo okolje in drugi pomembni akterji v njem. Vsak akter v tem okolju igra pomembno vlogo in vpliva na start-upe tako posredno kot neposredno. Pomembno se je zavedati, da ima vsak start-up izreden pomen ne samo za lokalno gospodarstvo, temveč za družbo kot celoto. Vsaka stvar, ki jo vložijo v start-upe razni posamezniki, podporne institucije, ministrstva in druga podjetja, ima vpliv na start-up podjetja. To vse skupaj imenujemo start-up podjetniški ekosistem. V magistrskem delu smo proučili podporno okolje za start-upe v treh državah: Sloveniji, Avstriji in na Finskem. To smo storili s pomočjo osmih stebrov podjetniškega ekosistema in raziskave globalnega zagonskega zemljevida – »StartupBlink«. Prišli smo do spoznanja, da med proučevanimi državami glede podpornega okolja in števila start-upov izstopa Finska. Ima namreč, kot že rečeno, največ start-up podjetij, ne zaostaja pa tudi po številu pospeševalnikov, inkubatorjev. Prav tako po najnovejši raziskavi Svetovne banke »Doing Business« 2020 velja v primerjavi z Avstrijo in Slovenijo za državo, v kateri je najenostavneje ustanoviti podjetje. Finska je tudi država, ki pritegne največ tujih investitorjev. Le-teh v Sloveniji in Avstriji primanjkuje. Ugotovili smo, da je vsem trem državam skupno to, da imajo največ start-upov na področju programiranja in podatkov. Direktor slovenskega podjetja Pharsol, Miha Rajh, je v intervjuju tudi opozoril na to, da se v Sloveniji usmerja premalo pozornosti start-up podjetjem, ki niso izključno »IT«, digitalno usmerjena. Glede raziskave, ki jo pripravlja svetovna platforma »StatupBlink«, smo prišli do spoznanja, da je med proučevanimi državami Finska najboljše ocenjen start-up ekosistem.
Ključne besede: start-up podjetniški ekosistem, start-up podjetja, Slovenija, Avstrija, Finska.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 710; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Ključne besede: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 750; Prenosov: 150
Celotno besedilo (769,73 KB)

Opis: Zakonsko zvezo sta do zdaj po definiciji sestavljala moški in ženska. Takšna definicija je trenutno pri nas v Sloveniji, v Avstriji pa so to besedilo zakona že spremenili v dve osebi. V zadnjem času se po Evropi stremi k izenačevanju pravic istospolnih partnerjev z različno spolnimi glede njihovih pravic v partnerski oziroma zakonski zvezi. Trajalo je dosti časa in mnogo truda, da se je diskriminacija počasi začela odpravljati. Večina držav v Evropi že dovoljuje istospolnim, da zvezo vsaj registrirajo in s tem pridobijo pravno varstvo, ki je do zdaj bilo namenjeno samo različno spolnim partnerjem, nekaj držav pa dovoljuje tudi že zakonske zveze med istospolnimi partnerji. Med njimi je tudi Avstrija, ki od začetka leta 2019 dovoljuje istospolne zakonske zveze, medtem ko se v Sloveniji lahko sklene le partnerska zveza, ki pa je s tremi izjemami popolnoma izenačena zakonski zvezi. Vedno bolj se priznavajo pravice glede pravnega varstva tudi v čisto neformalnih istospolnih zvezah, ki se prav tako izenačujejo k izven zakonskim zvezam. V Sloveniji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, ki jim dajejo pravice na različnih področjih (skupno premoženje, socialne, pokojninske, invalidne…). Najpomembnejša zakona v Sloveniji na tem področju sta Družinski zakonik in Zakon o partnerski zvezi. Istospolna partnerja v Sloveniji lahko skleneta le partnersko zvezo ali pa živita v nesklenjeni partnerski zvezi. Tudi v Avstriji so pravice istospolnih partnerjev vsebovane v več zakonih, dominantna na tem področju pa sta »Allgemeines Bürgerliches gesetzbuch« (Splošni civilni zakonik) in Eingetragene Partnerschaft-Gesetz (Zakon o registriranem partnerstvu). Avstrija je odpravila različne predpise za različne spole partnerjev, tako da lahko sklenejo istospolni partnerji tako registrirano partnerstvo, kot tudi poroko; prav tako pa lahko različno spolni sklenejo registrirano partnerstvo, če se tako odločijo (saj bi drugače prišlo do diskriminacije, kjer bi istospolnim partnerjem podeljevalo več pravic). Obe državi sta v zadnjem času spremenili veliko predpisov z namenom odprave diskriminacije istospolnim partnerjem.
Ključne besede: Istospolni partnerji, diskriminacija, zakonska zveza, partnerska zveza, Družinski zakonik, Avstrija.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 1893; Prenosov: 154
Celotno besedilo (643,69 KB)

Opis: Delo diplomskega projekta z naslovom Ekonometrična analiza izvozne funkcije za Avstrijo in Belgijo obravnava analizo modela izvozne funkcije za obe državi. V delu diplomskega projekta se lotevamo razumevanja, proučevanja in definiranja izvoza ter izvoznih funkcij. Za podlago je uporabljeno pridobljeno in poglobljeno znanje o razumevanju mednarodne menjave, podatki iz statističnih baz Avstrije in Belgije ter podatki uradne statistične baze Evropske Unije, Eurostat. Velik in ključen del diplomskega projekta je namenjenega empirični obdelavi makroekonomskega tipa. Za analizo so izbrani četrtletni podatki na ravni celotnega gospodarstva, pridobljeni v bazi Eurostat in zajemajo obdobje med letom 2000 in 2017. Za vsako državo sta določeni dve izvozni funkciji; linearna in dvojnologaritemska. V modelu izvozne funkcije Avstrije so tri pojasnjevalne spremenljivke: EUGDP (BDP držav EU), II-C-A (industrijski indeks Avstrije z izvzetim gradbeništvom) in TOT-A (pogoji menjave). V modelu izvozne funkcije Belgije pa sta dve pojasnjevalni spremenljivki: EUGDP (BDP držav EU) in II-C-B (industrijski indeks Belgije z izvzetim gradbeništvom). S pomočjo znanja ekonometrije, ekonomske teorije in računalniškega programa EViews smo testirali definirane funkcije za nadaljnjo obravnavo v kateri smo preverili izpolnjevanje predpostavk metode najmanjših kvadratov uporabili dvojnologaritemsko funkcijo Avstrije in dvojnologaritemsko funkcijo Belgije. V delu so pojasnjene osnovne statistike, parcialni regresijski koeficienti, testi za ustreznost specifikacije in stabilnost parametrov ter predpostavke metode najmanjših kvadratov. Na koncu dela diplomskega projekta podajamo povzetek in primerjavo ocenjenih in popravljenih izvoznih funkcij Avstrije in Belgije.
Ključne besede: Avstrija, Belgija, izvozna funkcija, linearna funkcija, dvojnologaritemska funkcija, odvisna spremenljivka, pojasnjevalne spremenljivke, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1008; Prenosov: 192
Celotno besedilo (2,28 MB)