1. Merjenje geografske razširjenosti ptic : primerjava empiričnih podatkov na primeru slovenskih gnezdilkFranc Janžekovič, 2000, izvirni znanstveni članek Opis: Predstavljam šest metod merjenja geografske razširjenosti ptic. Meritve sem opravil na 216 vrstah, verjetnih in potrjenih gnezdilkah v Sloveniji. Primerjal sem tri pristope k merjenju in ocenjevanju razširjenosti: (1) razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdiščema; (2) površino naseljenega ozemlja; (3) habitatsko specifičnost. Ugotovil sem, da so rezultati med metodami povezani, vendar metode niso v celoti primerljive (ekvivalentne). Razdalje med najbolj oddaljenima gnezdiščema, ki jih merimo vzporedno z geografsko širino in dolžino, niso primerne za velikost slovenskega ozemlja. Z njimi navadno merimo razširjenost na velikih območjih. Merjenje površine naseljenega območja ali podajanje razširjenosti vrste s kvadrati je približno in v nekaterih primerih zavajajoče. Navadno so gnezda ali gnezdišča, ki so dejansko točke, ekstrapolirana na površino kvadrata 10 x 10 km (= 100 km2). Zato je v pripravah novih kartiranj ptic treba zagotoviti natančno geolokacijo konkretnih podatkov.
Ključne besede: ptice, Aves, geografska razširjenost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1343; Prenosov: 54
 Povezava na celotno besedilo |
2. Odnosi med telesno velikostjo, razširjenostjo in gostoto gnezdečih ptic v SlovenijiFranc Janžekovič, 2002, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljam odnos med telesno velikostjo, gostoto in razširjenostjo gnezdilk na območju Slovenije. Ugotovitve so bile skladne z obema preizkušenima hipotezama: (1) Gostota (abundanca) gnezdečih parov je bila v značilni in negativni korelaciji s telesno velikostjo vrste. Ugotovitev je v skladu s hipotezo, da se omejena količina naravnih virov med velikimi vrstami porazdeli med manj osebki kot med telesno majhnimi vrstami. Posledica je, da so telesno manjše vrste v povprečju številčnejše in pogostejše kot telesno velike vrste. (2)Korelacija med razširjenostjo vrst in njihovo gostoto je bila tesna. To pomeni, da so imele vrste z večjo razširjenostjo tudi višjo gostoto (abundanco). Ugotovitev je v skladu z domnevo, da imajo bolj razširjene vrste širšo ekološko nišo in izkoriščajo širši spekter naravnih virov. Nespecializiranost jim omogoča poselitev različnih habitatnih tipov in s tem večjo razširjenost. Dostop do širšega spektra naravnih virov jim omogoča višjo naselitveno gostoto in posledično višje število gnezdečih parov.
Ključne besede: biologija, zoologija, ornitologija, ptice, Aves, telesna velikost, razširjenost, številčnost, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1502; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo |
3. Redke vrste gnezdečih ptic v SlovenijiFranc Janžekovič, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: V analizo prepoznavanja redkih vrst v Sloveniji je bilo vključenih 216 gnezdilcev. Četrtina (vrste spodnjega kvartila Q1) jih je bila uvrščena ena med redke vrste v Gastonovem metodološkem pristopu. V Rabinowitzevem modelu sedmih oblik redkosti, ki temelji na geografski razširjenosti, populacijski gostoti in izbiri habitatov, je bila ena tretjina vrst uvrščenih med redkosti. Razlika med Gastonovim in Rabinowitzevim pristopom ni bila statistično značilna. Na osnovi Rabinowitzovega modela je izdelan seznam 69 redkih vrst ptic gnezdilk v Sloveniji. Vse redke vrste so tudi zajete v aktualnem Rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst Republike Slovenije. Primerjava Rdečega seznama ogroženih ptic z Rabinowitzevim modelom redkosti razkriva, da je nekaj pogostih vrst uvrščenih v kategorije prizadetih ali ranljivih vrst, na drugi strani pa je bilo nekaj redkih vrst uvrščenih med vrste zunaj nevarnosti ali pa premalo znane vrste. Razmeroma največ redkih vrst obsegajo redovi Ciconiiformes, Podicipediformes in Charadriiformes, in sicer vrste, ki so prilagojene vodnemu ali močvirnemu življenjskemu prostoru.
Ključne besede: ptice, Aves, redke vrste, oblike redkosti, Rdeči seznam, gnezdilke, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1709; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
