| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
ABSORPCIJSKA HLADILNA NAPRAVA ZA PROIZVODNJO INDUSTRIJSKE HLADILNE VODE
Peter Trop, 2009, diplomsko delo

Opis: V podjetju Nafta Petrochem d.o.o. se zaradi potreb po zadostnih količinah hladilne vode za hlajenje urea-formaldehidnih lepil preučujejo možnosti učinkovitega hlajenja predvsem v poletnih mesecih. Ena izmed možnih rešitev hlajenja je z absorpcijsko hladilno napravo, ki koristi odpadno toploto, kar je ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše od uporabe kompresijske hladilne naprave. Diplomska naloga vključuje teoretične osnove različnih zasnov absorpcijskih hladilnih naprav in simulacijo obratovanja enostopenjske absorpcijske hladilne naprave s programom Aspen Plus® 2006.5. Pri izbranih obratovalnih pogojih s simulacijo je določen izkoristek naprave COP = 0,8.
Ključne besede: hlajenje, absorpcijska hladilna naprava, toplotna črpalka, delovne snovi, COP, simulacija – program ASPEN
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2601; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (4,02 MB)

6.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Ključne besede: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2650; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Objavljeno: 04.06.2010; Ogledov: 2455; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

8.
Vpliv CO 2 na izkoristke sinteze metanola
Aleš Štumpf, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo naredili raziskavo procesa proizvodnje metanola z uvajanjem CO2 v proces. Raziskava je bila narejena za družbo Nafta Petrochem d. o. o. Proces proizvodnje smo simulirali s procesnim simulatorjem ASPEN PLUS. Na proizvodnjo metanola smo vplivali z zmanjševanjem vtoka zemeljskega plina ter z dodajanjem CO2 v proces. Določili smo tudi matematični model z linearno regresijo, vpliv zemeljskega plina na proizvodnjo metanola in vpliv dodatnega vtoka CO2 na dodatno proizvodnjo metanola. Vse modele smo vključili v optimizacijski model GAMS. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, katero razmerje med vtokom zemeljskega plina ter dodanim CO2 v proces je najoptimalnejše za proizvodnjo metanola.
Ključne besede: proizvodnja metanola, dodatni vtok CO2, optimizacija, simulacija, ASPEN PLUS, GAMS model
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 2066; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
SIMULACIJA PROIZVODNJE HEKSAMINA
David Kelenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Opravili smo raziskovalno študijo za Nafto Petrochem, d. o. o.. Namen diplomskega dela je simulirati proizvodnjo heksamina z računalniškim programom Aspen Plus. Heksamin je bela kemijska spojina, ki nastaja kot produkt reakcije med formaldehidom in amoniakom. Reakcija je eksotermna. Kot produkt reakcije nastane heksamin v vodni raztopini, ki jo lahko uporabimo kot končni produkt, ali pa ga kristaliziramo do trdnega heksamina. Uporabljamo ga v vojaški in farmacevtski industriji ter za proizvodnjo različnih smol, vendar se povsod uporablja v majhnih količinah. Z različnimi simulacijami smo preučili različne vplive parametrov na kontinuirno proizvodnjo heksamina in izbrali najracionalnejšo proizvodnjo heksamina.
Ključne besede: heksamin, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1579; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

10.
SIMULACIJA PROIZVODNJE METANA IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Andreja Čas, 2012, diplomsko delo

Opis: V svetu se uporablja tehnologija uplinjanja premoga za pridobivanje sinteznega plina, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kemikalij, energentov in električne energije. Zaradi visokih cen nafte in zemeljskega plina postaja ekonomsko upravičena proizvodnja metana z uplinjanjem premoga kot alternativno gorivo zemeljskemu plinu. Pri uplinjanju premoga nastaja sintezni plin, ki je v glavnem sestavljen iz ogljikovega monoksida in vodika. Ker sestava sinteznega plina ni primerna za direktno sintezo metana je pred tem potrebno še izvesti reakcijo sinteznega plina z vodo (water gas shift reaction), kjer se ogljikov monoksid z uporabo vodne pare in prisotnosti katalizatorja pretvori v vodik in ogljikov dioksid. Po čiščenju se plinska mešanica vodi v reaktor za metanizacijo v prisotnosti katalizatorja, kjer se proizvaja metan, ki se v nadaljni rabi imenuje sintetični zemeljski plin (SNG) Diplomska naloga vključuje simulacijo vodno-plinske pretvorbe sinteznega plina, izbiro absorbenta metanola za odstranitev CO2 iz sinteznega plina ter simulacijo metanizacije, za pridobivanje sintetičnega zemeljskega plina s programom Aspen Plus® 2006.5.
Ključne besede: procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, absorpcija CO2, vodno-plinska reakcija (WGS), metanizacija, simulacija – program Aspen
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 2945; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici