| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Določevanje in izboljševanje indeksa operabilnosti za proces hidrodealkilacije toluena
Blaž Škof, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana študija indeksa operabilnosti, za katero menimo, da lahko postane integralni del metod uporabljenih za načrtovanje učinkovitejših procesov. Cilj dela je bil, določiti indeks operabilnosti (OCI) za vsako enoto posebej in tudi za celoten proces z namenom izboljšanja OCI. Na osnovi računalniških simulacij procesa hidrodealkilacije toluena (HDA) smo pridobili obratovalne parametre procesa pri velikem razponu vhodnih parametrov. Te smo nato grafično analizirali v programu Microsoft Excel in določili indeks operabilnosti. Z občutljivostno analizo procesa, pri kateri smo opazovali spremembo koncentracije benzena na iztoku v odvisnosti od dolžine reaktorja in števila destilacijskih stopenj, smo izbrali nov tip reaktorja in separatorja z namenom izboljšanja OCI. Rezultati so pokazali, da smo s spremembo reaktorja izboljšali OCI. Sprememba separatorja pa ni imela vpliva na OCI. Iz tega smo razbrali, da bi za postavitev procesa HDA izbrali drugi reaktor in cenejšo verzijo separatorja, saj slednji nima vpliva na OCI.
Ključne besede: Indeks operabilnosti, Aspen Plus, hidrodealkilacija toluena
Objavljeno: 06.10.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

2.
Proizvodnja sečnine iz odpadnih plinov
Eva Rozman, 2021, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje okolja z odpadki in odpadnimi plini postaja vse večji problem. K zmanjševanju onesnaževanja lahko pripomoremo s ponovno uporabo odpadkov in odpadnih plinov, s čimer zmanjšamo količino nakopičenih smeti in izboljšamo kakovost zraka. Sečnino industrijsko proizvajamo iz amonijaka in ogljikovega dioksida, pri čemer slednjega lahko pridobimo iz odpadnih plinov, ki nastajajo pri gorenju fosilnih goriv v termoelektrarnah. S pridobivanjem surovin iz odpadnih plinov preprečujemo nadaljnje onesnaženje okolja in zmanjšamo porabo osnovnih surovin. Namen diplomske naloge je izdelati simulacijo proizvodnje sečnine iz odpadnega plina ter določiti optimalno temperaturo in tlak. Simulacije proizvodnega procesa so narejene z računalniškim programom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da s povišanjem tlaka in znižanjem temperature povišamo presnovo v reaktorju. Optimalni pogoji poleg presnove izboljšajo proces tudi z ekonomskega vidika, saj z manjšimi stroški in ob manjši količini vhodnih surovin proizvedemo več sečnine.
Ključne besede: sečnina, odpadni plini, Aspen Plus, ogljikov dioksid, ponovna uporaba
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 107; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

3.
Proizvodnja bioetanola iz lignocelulozne biomase
Klemen Rola, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen proces proizvodnje bioetanola iz lignocelulozne biomase, skupaj s problematiko s katero se v procesu srečujemo. Poudarek je predvsem na destilaciji in dehidraciji bioetanola. V ta namen je bila v programu Aspen Plus izvedena simulacija za pridobivanje bioetanola blizu azeotropne sestave. Destilacija je sestavljena iz dveh zaporedno vezanih rektifikacijskih kolon, ki sta bili vsaka zase modelirani in optimizirani z NQ analizo. Na vsaki koloni je bila izvedena občutljivostna analiza za namen proučevanja vpliva različnih parametrov na porabo toplotne energije. Za pridobivanje čistega etanola smo izvedli azeotropno destilacijo s cikloheksanom in destilacijo s spreminjajočim tlakom. Cilj dehidracije je pridobiti 99,60 ut.% etanola. Azeotropna destilacija je bila modelirana z dvema kolonama: glavno kolono, kjer se pridobi bioetanol visoke čistoče in regeneracijsko kolono, kjer se na dnu kolone pridobi čista voda. Destilacija s spreminjajočim tlakom je bila modelirana z dvema zaporedno vezanima kolonama, ki obratujeta pri različnih tlakih. To omogoči pridobivanje čistega bioetanola. Na sistemu se je izvedla občutljivostna analiza, za namen proučevanja interakcij med obema kolonama. Ugotovljeno je bilo, da ima spreminjanje deleža destilata obeh kolon največji vpliv na porabo energije v obeh kolonah. Za namen primerjanja porabe toplotne energije smo izračunali neto porabo toplotne energije na enoto proizvedenega brezvodnega bioetanola. Vrednosti so bile primerljive z literaturo. Ugotovljeno je bilo da se dodatno znižanje v porabi energije lahko doseže z rekuperacijo energije, ali z uporabo drugih tehnik za dehidracijo. Kombinacija rekuperacije in uporabe manj energijsko intenzivnih postopkov lahko močno zmanjša porabo energije v procesu. Zaključili smo, da je za zmanjšanje porabe energije v proizvodnji bioetanola iz lignocelulozne biomase smiselno razmišljati tudi o kogeneraciji energije iz drugih stranskih produktov.
Ključne besede: Bioetanol, Destilacija, Lignocelulozna biomasa, Azeotrop, Aspen Plus
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (4,34 MB)

4.
Proizvodnja glikolne kisline iz odpadnih plinov
Žan Turk, 2021, diplomsko delo

Opis: V svetu nastaja vedno več odpadnih snovi in velik delež tega je tudi odpadnih plinov. Zato je zelo pomembno stremeti k rešitvam, s katerimi bomo v čim večji meri zmanjševali odpadne snovi. Ponovna proizvodnja odpadnih plinov v procesih je ena od možnih rešitev, saj bomo s tem prispevali k manjši porabi surovin in čistejšemu okolju. Eden izmed teh odpadnih plinov je tudi ogljikov monoksid, ki nastaja pri nepopolnem gorenju ogljikovodikov. Proizvodnja glikolne kisline poteka iz formaldehida in ogljikovega monoksida, ki ga dobimo z uplinjanjem plastike. Velika prednost te proizvodnje je, da zmanjšujemo izpuste tega odpadnega plina in z njim pridobimo glikolno kislino. Namen diplomske naloge je pridobiti glikolno kislino iz odpadnega plina in simulirati proces glikolne kisline ter določiti optimalne pogoje procesa z največjo učinkovitostjo. Simulacija procesa proizvodnje glikolne kisline je simulirana v računalniškem programu Aspen Plus. Rezultati so pokazali, da se dejanski proces da izboljšati iz kemijskega in ekonomskega vidika.
Ključne besede: glikolna kislina, odpadni plini, ogljikov monoksid, Aspen Plus, ponovna uporaba.
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 293; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 272; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

6.
Odprtokodni procesni simulator DWSIM kot alternativa procesnemu simulatorju Aspen Plus
Julija Strunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja primerjavo med odprtokodnim procesnim simulatorjem DWSIM in procesnim simulatorjem Aspen Plus. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali bi lahko odprtokodni procesni simulator DWSIM predstavljal alternativo plačljivemu programskemu paketu Aspen Plus in tako podjetje stroškovno razbremenil. DWSIM bi lahko služil tudi kot učno orodje mladim in neizkušenim inženirjem. V obeh omenjenih procesnih simulatorjih smo izvedli enake simulacije in primerjali rezultate. Najprej smo analizirali rezultate simulacije preproste separacije metanola iz vodne raztopine, kjer smo preizkusili tri različne termodinamske modele: NRTL, Peng-Robinson in UNIQAC. Pri simulaciji poenostavljene procesne sheme sinteze dimetil etra iz metanola smo poleg primerjave dobljenih rezultatov simulacije izvedli tudi občutljivostno analizo. Pri simulaciji sinteze dimetil etra iz metanola z obtokom nezreagiranih surovin smo primerjali rezultate analize samo za UNIQAC termodinamski model. Med ustvarjanjem procesnih shem smo ugotovili, da sta oba procesna simulatorja dokaj preprosta za uporabo. Aspen Plus je zaradi svoje dovršenosti malenkost preglednejši in enostavnejši za uporabo. Rezultati kažejo, da je odprtokodni procesni simulator DWSIM primerljiv s procesnim simulatorjem Aspen Plus v primeru lažjih simulacij. V primeru zahtevnejših oziroma kompleksnejših simulacij se poleg razlik v rezultati pojavijo tudi težave s konvergenco numeričnih algoritmov. Kljub temu sklepamo, da ima DWSIM velik potencial, v kolikor bo razvoj simulatorja potekal z dosedanjo hitrostjo in kot tak bo postal zelo konkurenčen procesnemu simulatorju Aspen Plus.
Ključne besede: simulacija procesov, procesne sheme, odprti dostop, Aspen Plus, DWSIM
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

7.
Izkoriščanje odpadne toplote s trikotnim ekspanzijskim ciklom
Rok Špindler, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi ekonomskih in ekoloških vidikov se teži k vedno učinkovitejši izrabi energije. V marsikaterem procesu se pojavljajo nizkotemperaturni viri energije, ki jih s procesi za proizvodnjo električne energije iz toplote, ki so trenutno v množični uporabi, ne moremo dovolj učinkovito izkoristiti. Kot alternativa tem procesom se pojavlja trikotni ekspanzijski cikel, kjer se zaradi odsotnosti faznega prehoda delovnega fluida pri segrevanju toplota prenese veliko bolj učinkovito. Računalniške simulacije trikotnega ekspanzijskega cikla, organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla ter primerjava med njimi so pokazale, da je trikotni ekspanzijski cikel veliko bolj učinkovit pri proizvodnji električne energije iz nizkotemperaturnih virov toplote. Z njim smo vedno pridobili največjo neto električno moč pri različnih nizkotemperaturnih virih toplote. Prav tako je po procesni zasnovi trikotni ekspanzijski cikel enostavnejši od organskega Rankinovega cikla in Kalina cikla.
Ključne besede: Trikotni ekspanzijski cikel, odpadna toplota, Aspen Plus
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 573; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija
Rok Gomilšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Količina emisij toplogrednih plinov se je od začetka industrijske revolucije do danes znatno povečala. Koncentracija najpomembnejšega antropogenega toplogrednega plina ogljikovega dioksida (CO2) se je povečala za več kot 40 %. Zajemanje ogljikovega dioksida je učinkovita metoda za separacijo ogljikovega dioksida od preostalih dimnih plinov in najobetavnejša metoda za zmanjšanje emisij v bližnji prihodnosti. Glavni vir emisij CO2 pri proizvodnji aluminija je zgorevanje anod v Hall-Héroultovem procesu. CO2 se tvori tudi pri Boudouardovi reakciji, kjer CO2 reagira z ogljikovo anodo, pri čemer se tvori ogljikov monoksid, ki kasneje oksidira v CO2. Cilj magistrske naloge je bil razviti model odprte zanke za zajemanje ogljikovega dioksida iz procesa proizvodnje aluminija. Za simulacijo procesa smo uporabili program Aspen Plus. Monoetanolamin smo izbrali kot absorpcijski medij. Raziskovali smo vpliv temperature dimnih plinov, pretoka dimnih plinov in začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih na obratovanje in ekonomiko procesa. Rezultati kažejo, da stroški procesa zajemanja CO2 naraščajo s povišanjem temperature in padajo s povečanjem pretoka, medtem ko stroški pri spremembi začetne koncentracije CO2 v dimnih plinih sprva padajo, nato pa naraščajo. Najboljše tehnološko-ekonomske rešitve za naš proces smo dobili pri temperaturi 75 °C, pretoku 205 kg/s in začetni koncentraciji CO2 4 %.
Ključne besede: zajem ogljikovega dioksida, proizvodnja aluminija, emisijski kuponi, Aspen Plus
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 1083; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

9.
Optimizacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov
Alen Moharič, 2017, magistrsko delo

Opis: Industrijski razvoj in gospodarska rast temeljita na veliki rabi energije, pridobljene večinoma iz neobnovljivih virov, predvsem iz fosilnih goriv. Tako kot prizadevanja za uporabo obnovljivih virov energije, so tudi vedno večji pritiski glede odlagališč odpadkov in njihovega recikliranja. Ena od možnosti za zmanjšanje količin odpadkov na odlagališčih je njihovo sežiganje, pri tem pa nastajajo snovi, ki se dajo koristno uporabiti, kot je sintezni plin. Namen magistrske naloge je bila simulacija proizvodnje sinteznega plina iz trdnih komunalnih odpadkov s programom Aspen Plus pri različnih obratovalnih pogojih (temperatura, tlak) reformerjev oziroma pirolizatorjev ter nadaljnja optimizacija teh pogojev s programom GAMS. Najprej smo izvajali simulacije s spreminjanjem temperature in tlake v procesnih enotah, kjer smo proizvajali sintezni plin iz zemeljskega plina in/ali bioplina in/ali celuloze. Iz dobljenih temperaturnih in tlačnih odvisnosti smo narisali diagrame, iz katerih smo dobili odvisnosti za vse komponente. Dobljene rezultate smo nato uporabili pri programiranju s programom GAMS. Z optimiranjem v programu GAMS, smo določali optimalno temperaturo in tlak obratovanja, pri namenski funkciji, ki išče maksimalni dobiček, pri čemer smo določili tudi razmerje surovin, iz katerih lahko proizvajamo sintezni plin (zemeljski plin ali bioplin, celuloza, polietilen).
Ključne besede: sintezni plin, trdni komunalni odpadki, simulacija z Aspen Plus, optimiranje
Objavljeno: 30.03.2017; Ogledov: 899; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

10.
SUŠENJE ODPADNEGA KOMUNALNEGA MULJA Z MIKROKOGENERACIJO NA DEPONIJSKI PLIN IN ODPADNA OLJA
Peter Paller, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena uporaba deponijskega plina in odpadnih olj za pogon mikro-soproizvodnje električne energije in toplote. Na ta način lahko s kombinacijo dveh različnih odpadnih energentov proizvedemo uporabno energijo, hkrati pa odstranimo dve vrsti okolju nevarnih odpadkov, kar predstavlja neko vrsto krožnega gospodarstva, ki je zadnje čase več kot aktualno. Za računalniško simulacijo procesa smo uporabili programski paket Aspen Plus® V8.0. Simulacija procesa soproizvodnje električne energije in toplote z izrabo deponijskega plina in odpadnih olj je obsegala simulacijo kompresorjev zraka in deponijskega plina, zgorevalne komore, turbine in prenosnikov toplote. Z mikroturbino proizvedena električna energija se lahko oddaja v električno omrežje, toplota pa koristi za sušenje komunalnega mulja bližnjih komunalnih čistilnih naprav. Pri procesu soproizvodnje nastaja tudi nekaj nezaželenih emisij, ki so v območju dovoljenih vrednosti. Na podlagi dobljenih rezultatov računalniške simulacije, ter uporabe podatkov iz prakse, je prikazan proces sušenja komunalnega mulja. Nato je bila narejena ekonomska analiza, ki upošteva znižanje vsebnosti vlage komunalnega mulja in s tem strošek odvoza v obrate za ekološko neoporečno odstranjevanje odpadnih snovi.
Ključne besede: kogeneracija, mikroturbina, SPTE, deponjski plin, odpadna olja, komunalni mulj, Aspen Plus® V8.0
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici