1. Zdravljenje s trombocitno plazmo pri pacientu z artrozo kolenaDomen Lorenčič, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Artroza je degenerativna bolezen sklepa, ki povzroča obrabo hrustanca z možno hudo kronično bolečino in omejeno funkcijo sklepa. Zraven operativnega zdravljenja obrabe hrustanca se je v zadnjih letih začela uporabljati nova alternativna metoda. Zdravljenje s trombocitno plazmo oz. plazmo obogateno s trombociti je s svojim minimalno invazivnim pristopom in uporabo lastne krvi v namene zdravljenja vedno bolj privlačna.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo z vprašalnikom, sestavljenim po konceptualnem modelu Virginije Henderson, obravnavali pacienta s poškodbo meniskusa. Na podlagi sistematično zbranih in kasneje analiziranih podatkov smo izdelali načrt zdravstvene nege. Pri zbiranju in urejanju podatkov nam je bil v pomoč urejevalnik besedil Microsoft Word.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja pri pacientih z artrozo kolena zmanjša. V študiji primera so bile ugotovljene težave pri osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, h kateri spada tudi bolečina. Po zdravljenju s trombocitno plazmo se je zdravstveno stanje izboljšalo. Bolečina, ki je pacienta ovirala, se je zmanjšala, gibanje kolenskega sklepa pa se je povečalo in s tem tudi zadovoljstvo pacienta.
Diskusija in zaključek: Prikazali smo pozitiven učinek zdravljenja s pomočjo plazme obogateno v obliki zmanjšane bolečine in povečane fizične aktivnosti pacienta. Ključne besede: Artroza, zdravljenje, trombocitna plazma, plazma obogatena s trombociti, zdravstvena nega, model Virginije Henderson, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3330; Prenosov: 278
Celotno besedilo (907,30 KB) |
2. POMEN ZDRAVSTVENE NEGE V REHABILITACIJSKEM POSTOPKU STAROSTNIKOV PO OPERACIJI KOLKAKatjuša Boltar, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pri starejših ljudeh postajajo poškodbe in s tem operacije vse pogostejše saj se prebivalstvo stara. Obraba kolka (artroza ) pomembno znižuje kakovost življenja in samostojnost v dnevnih aktivnostih, omejuje socialne stike in povečuje potreben obseg nadzora in pomoči s strani skrbnikov. Artroza kolka lahko nastane bodisi iz neznanega vzroka (idiopatska artroza) ali kot posledica predhodnega obolenja ali poškodbe.
Vloge in naloge medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege pri pacientih so različne in se spreminjajo, prepletajo ter prilagajajo glede na potrebe pacienta.
Pacienti in svojci v času zdravljenja in rehabilitacije pričakujejo medicinsko obravnavo ter kakovostno zdravstveno nego. Izrednega pomena je tudi rehabilitacija pacienta, saj različni rehabilitacujski postopki pomagajo ohranjati pacientove sposobnosti.
Namen diplomskega dela je predstaviti operacijo kolka pri starostnikih in prikazati pomen kakovostne zdravstvene nege ter pomembno vlogo medicinske sestre kot izvajalke zdravstvene nege. Prikazati tudi pomen motiviranosti rehabilitacijske obravnave pacienta po operaciji kolka in njegovo celostno obravnavo za vzpostavljanje samostojnosti. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metoda raziskovanja s prospektivno analizo, v katero smo vključili bolnike po operaciji kolka.
Rezultati: Pri obravnavi pacientov po operaciji kolka je bilo ugotovljeno, da se je njihova kakovost življenja spremenila in da jih večina potrebuje pomoč druge osebe pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih aktivnosti oziroma potreb.
Diskusija in zaključek: Starostniki se morajo prilagoditi novemu načinu življenja in se odreči določenim aktivnostim, vendar pa kljub temu živijo kakovostno življenje. Starejši imajo pravico do kakovostnih storitev in aktivnosti, ki zagotavljajo prijazno, brezskrbno ter varno in srečno preživetje starosti. Ključne besede: starostnik, artroza, totalna proteza kolka, zdravstvena nega, medicinska sestra, rehabilitacija. Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2869; Prenosov: 307
Celotno besedilo (1,11 MB) |
3. Edukacija pacientov z degenerativnimi okvarami gibalDanijela Dobovičnik, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opredeljene degenerativne okvare gibal in podrobneje opisane njihove značilnosti. Nadaljevanje smo namenili predstavitvi značilnosti kronične degenerativne in počasi napredujoče bolezni sklepov — artroze. Opisali smo najpogosteje prizadete sklepe človeškega telesa, njihove klinične slike in načine zdravljenja. Opisali smo tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri edukaciji pacientov z artrozo / degenerativnim revmatizmom, rehabilitacijo le-teh ter dodali nekaj splošnih priporočil. Predstavili smo edukacijo teh pacientov iz vidika zdravstvene nege, fizikalne in delovne terapije ter socialne, psihološke in poklicne obravnave. Izpostavili smo vaje za kakovostnejše življenje pacientov z artrozo. Namen diplomskega dela je opozoriti na pomembnost edukacije pacientov v času, ko se ta bolezen — artroza pri njih šele odkriva oziroma je že diagnosticirana, ter prikazati vlogo in pomen medicinske sestre pri edukaciji teh pacientov. V ta namen smo izvedli raziskavo ter primerjali dobljene rezultate med 20 medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v SB Celje na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe in med 20 medicinskimi sestrami in zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v UKC Maribor na Kliniki za kirurgijo — Oddelku za ortopedijo. V empiričnem delu smo prikazali izsledke raziskave. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Z analiziranim anketnim vprašalnikom smo izvedeli, da imajo nekaj več znanja o degenerativnih okvarah gibal (54,3%) in o artrozi (95%), ter se bolj posvečajo edukaciji pacientov z le-temi, zaposleni v SB Celje na Oddelku za ortopedijo in športne poškodbe. Večina, 75% anketiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je ustrezno zdravstveno-vzgojno poučenih za delo s pacienti, ki zbolevajo za to boleznijo, v veliki večini, s 55% pa tudi menijo, da so za svoje znanje in poučenost o tej bolezni odgovorni sami — predvsem njihova samoinciativnost. 50% anketiranih oseb je seznanjenih z obstajanjem vaj za kakovostnejše življenje z artrozo in izvajanje le-teh svojim pacientom priporočajo v kar 95%. Ključne besede: ortopedija, degenerativne okvare gibal, artroza, edukacija, medicinska sestra, izvajanje vaj Objavljeno v DKUM: 02.02.2011; Ogledov: 4545; Prenosov: 1016
Celotno besedilo (4,23 MB) |