| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga ultrazvočne elastografije in nekaterih novejših biomarkerjev pri obravnavi kroničnih nefroloških pediatričnih bolnikov
Mirjam Močnik, 2024, doktorska disertacija

Opis: Cilj preventivne nefrologije pri otrocih je zgodnje odkrivanje otrok s povečanim tveganjem srčno-žilne ogroženosti in kronične ledvične bolezni, ki sta med seboj vzajemno povezani. V doktorski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje ultrazvočne elastografije, novejše ultrazvočne metode, ki omogoča oceno elastičnosti tkiv, ter nekaterih novejših označevalcev ledvične oziroma srčno-žilne poškodbe. V raziskavo smo vključili 129 preiskovancev: 46 pediatričnih bolnikov s kronično ledvično boleznijo, 50 bolnikov s povišanim krvnim tlakom ter 33 zdravih preiskovancev, ki so služili kot kontrolna skupina. Pri vseh udeležencih smo opravili antropometrične meritve. Celotno skupino preiskovancev smo dodatno opredelili kot čezmerno težke ali normalno prehranjene, izmerili krvni tlak, hitrost pulznega vala in telesno sestavo, opravili ultrazvočno elastografijo jeter in ledvic ter odvzeli kri in urin za osnovne in dodatne preiskave novejših bioloških označevalcev. Rezultati raziskave so pakazali zmanjšano elastičnost jeter v obeh raziskovalnih skupinah, ki jo poslabša prisotnost čezmerne telesne teže. Ob čezmerni telesni teži je hkrati zmanjšana tudi elastičnost ledvic, kar kaže na negativen učinek kopičenja dejavnikov tveganja srčno-žilnih bolezni. Izmed novejših bioloških označevalcev sta pri ocenjevanju srčno-žilne ogroženosti razvidni potencialna uporaba molekule salusin-β ter potreba po nadaljnjem raziskovanju receptorja za interlevkin 2 in uromodulina pri določenih skupinah bolnikov.
Ključne besede: otroci, srčno-žilni dejavniki, kronična ledvična bolezen, arterijska hipertenzija, ultrazvočna elastografija, novejši biološki označevalci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

2.
Ocena epikardialnega maščevja in karotidnih arterij z magnetno resonanco pri otrocih s primarno arterijsko hipertenzijo
Nina Schweighofer, 2023, doktorska disertacija

Opis: Epikardialno maščevje je presnovno aktivno maščobno tkivo, ki se nahaja neposredno na površini miokarda. Epikardialno maščevje izloča bioaktivne molekule in ima potencialno vlogo pri razvoju primarne arterijske hipertenzije že v zgodnjem starostnem obdobju. S prospektivno magnetnoresonančno študijo smo primerjali volumen in debelino epikardialnega maščevja ter debelino intime medije pri otrocih in mladostnikih s primarno arterijsko hipertenzijo in pri zdravih kontrolah. Ugotovili smo, da imajo otroci s povišanim krvnim tlakom večji volumen in večjo debelino epikardialnega maščevja, ob tem pa tudi višjo debelino intime medije od zdravih vrstnikov. Vse spremenljivke kažejo pozitivno medsebojno korelacijo. Naš model je pokazal, da povečanje volumna epikardialnega maščevja za en 1 cm3 pomeni 9,5-krat večjo verjetnost za razvoj primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih. Izmed vseh izbranih parametrov s hipertenzijo pri otrocih in mladostnikih najbolje korelira volumen epikardialnega maščevja. Sklepamo lahko, da je le-ta izmed izbranih dejavnikov najboljši napovedni dejavnik za možnost prisotnosti primarne arterijske hipertenzije pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: epikardialno maščevje, otroci in mladostniki, arterijska hipertenzija, magnetna resonanca srca, ultrazvok
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

3.
Vpliv mediteranske prehrane na uravnavanje krvnega tlaka
Barbara Grušovnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je eden izmed glavnih vzrokov prezgodnje smrti na svetu. Med najpomembnejše dejavnike tveganja sodijo prekomerna telesna teža, nezdrav način prehranjevanja, prehrana s prekomerno vsebnostjo soli, starost, pomanjkanje telesne aktivnosti in prekomerno uživanje alkoholnih pijač. Sprememba življenjskega sloga lahko vpliva na znižanje vrednosti krvnega tlaka. V zaključnem delu nas je zanimalo, kako mediteranska prehrana vpliva na krvni tlak pri ljudeh z diagnosticirano arterijsko hipertenzijo.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, mediteranska prehrana, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

4.
Substitucija vitamina D pri otrocih s hipertenzijo, debelostjo in boleznijo ledvic
Arta Krasniqi, Anamarija Steničnik, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: vitamin D, arterijska hipertenzija, debelost, ledvična bolezen, otroci
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (867,69 KB)

5.
Vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak
Karmen Fras, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Visok krvni tlak predstavlja enega večjih zdravstvenih problemov modernega sveta. V hitrem tempu življenja se je težko izogniti dejavnikom tveganja, zaradi česar sta visok krvni tlak in posledično kardiovaskularne bolezni eden vodilnih vzrokov smrti po vsem svetu. Mnogi nefarmakološki ukrepi so se v številnih raziskavah izkazali kot učinkoviti pri zniževanju krvnega tlaka. Namen zaključnega dela je raziskati, kako učinkovit je ukrep zmanjšanega vnosa soli v prehrani za znižanje krvnega tlaka. Metode: V zaključnem delu je bila sistematično pregledana znanstvena literatura na temo vpliva zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Članki so bili iskani v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect s pomočjo iskalne strategije. Analiza podatkov je bila opravljena s pomočjo tematske analize. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 9 virov. V analizi in sintezi identificiranih virov je kot glavna tema izpostavljen vpliv zmanjšanega vnosa soli v prehrani na krvni tlak, ki je bila oblikovana na podlagi primarnih podtem (I) dieta z zmanjšanim vnosom soli, (II) uporaba nadomestkov soli in (III) intervencije za spremembo vedenja. Dieta z zmanjšanim vnosom soli se je izkazala kot zelo uspešen ukrep zoper visokemu krvnemu tlaku, še posebej v kombinaciji z zdravstveno-vzgojnim izobraževanjem v zvezi s pomenom reguliranja dnevnega vnosa soli, ki se je tudi kot samostojna intervencija izkazala kot uspešna. Prav tako sta se kot uspešen ukrep za zniževanje krvnega tlaka izkazala uporaba nadomestkov soli z manjšim deležem natrija in uporaba pripomočkov za samokontrolo nad dnevnim vnosom soli. Razprava in sklep: Ker število oseb z visokim krvnim tlakom narašča, je pomembno, da je splošna populacija poučena o visokem krvnem tlaku, dejavnikih tveganja ter nefarmakoloških ukrepi zoper njega, saj so nefarmakološki ukrepi učinkoviti in lahko razbremenijo zdravstveni sistem ter zmanjšajo stroške zdravljenja.
Ključne besede: visok krvni tlak, dieta z nižjim vnosom soli, vnos soli, arterijska hipertenzija
Objavljeno v DKUM: 18.11.2022; Ogledov: 647; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (537,71 KB)

6.
7.
Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini
Marija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini. Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije. Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009). Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1642; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Makroanevrizma retinalne arterije pri bolniku z arterijsko hipertenzijo
Matejka Masten, Mojca Hudovernik, Dušica Pahor, 2014, strokovni članek

Opis: Namen: Namen prispevka je prikazati primer bolnika z makroanevrizmo retinalne arterije ob neurejeni sistemski arterijski hipertenziji. Poročilo o primeru: 48-letni bolnik je bil sprejet na naš oddelek zaradi poslabšanja vidne ostrine desnega očesa. Navajal je dvojne slike in zamegljen centralni del vidnega polja. Sicer se je zdravil zaradi arterijske hipertenzije. Drugih zdravstvenih težav ni imel. Predstavljeni so klinični potek, diagnostični pristop in zdravljenje bolnika z makroanevrizmo retinalne arterije. Zaključek: Pri zdravljenju bolnika z makroanevrizmo retinalne arterije je pomemben celosten pristop. Za čim uspešnejši končni izid zdravljenja bolnikov je poleg zdravljenja očesne simptomatike potrebno tudi zdravljenje sistemskih dejavnikov tveganja. Za opredelitev natančne vloge laserske fotokoagulacije, intravitrealne aplikacije plina, kirurških vitreoretinalnih tehnik, uporabo Nd:YAG ali argon laserja in intravitrealne aplikacije anti-VEGF zdravil v zdravljenju makroanevrizme retinalne arterije bodo potrebne še dodatne raziskave.
Ključne besede: makroanevrizma, retinalna krvavitev, edem v makuli, arterijska hipertenzija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1353; Prenosov: 68
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

9.
Pulzni tlak pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo v Sloveniji
Marjetka Korpar, Marjan Pajntar, Branimir Leskošek, Jože Drinovec, Polonca Ferk, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: The aim of our study was to evaluate age- and gender-dependent pulse pressure (PP), systolic blood pressure (SBP), and diastolic blood pressure (DBP) distributions as well as their interconnected relationships in a large patient sample diagnosed with arterial hypertension in Slovenia. Methods: Data on brachial arterial pressure measurements (SBP, DBP) were taken from the medical records of 19,972 arterial hypertension patients. More than 360 family medicine physicians participated in the study. The majority of the data was collected from 2002 to 2006. Results: Mean PP, SBP and DBP were (71.2 Ž 16.9) mmHg, (172.8 +- 18.1) mmHg and (101.6 +- 10.4) mmHg, respectively. Linear regression analysis showed a significant association of PP with age (p < 0.001) and with gender (p < 0.001). Pulse pressure increased similarly with age for men and women. Women had significantly higher PP than men during ages of 35 to 65 years (p < 0.001), but the difference was less evident for those above 80 years. Pulse pressure had a U-shape-like relationship with DBP, and astrong, almost linear relationship with SBP. Conclusion: The results of our study show age- and gender- dependent differences in PP distribution for Slovene patients with arterial hypertension. These findings may remind family medicine physicians to take PP values into consideration when planning antihypertensive therapy.
Ključne besede: pulzni tlak, arterijska hipertenzija, epidemiologija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2997; Prenosov: 62
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

10.
ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU
Darja Milošič, 2014, diplomsko delo

Opis: Arterijska hipertenzija je ena najbolj razširjenih nenalezljivih kroničnih bolezni, ki skrajšajo življenjsko dobo. Je bolezen, ki ne povzroča težav, treba pa jo je zdraviti. Povzroča veliko zapletov, te pa lahko preprečimo s pravilno zdravstveno vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. V veliko pomoč nam je dobro poznavanje dejavnikov tveganja.
Ključne besede: Arterijska hipertenzija, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 11.12.2014; Ogledov: 1754; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (712,60 KB)

Iskanje izvedeno v 6.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici