Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Umetnost 1. polovice 20. stoletja kot izhodišče za specifično terapevtsko produkcijo
Tanisa Jahić, 2019, magistrsko delo

Opis: Umetnost 20. stoletja je zaznamovala drugačnost, ki je postavila temelje delovni terapiji in tako postala tudi pomembno terapevtsko sredstvo v sodobni medicini. V prvem delu se dotaknemo začetkov in pomembnih dogodkov v umetnosti prve polovice 20. stoletja, kjer predstavimo nekaj primerov, ki so že elaborirani v okviru študij o nezavednem, Freudovo in Jungovo analizo, ki je vplivala na takratno avantgardo. Skušamo orisati, zakaj so likovna dela psihotičnih pacientov pritegnila takrat delujoče umetnike, da so zavrnili tradicionalne vrednote ter spremenili način in pristope k likovnemu delu. Temeljni cilj je proučiti, ali spoznanja iz univerzalne likovne produkcije, tako pretekle kot sedanje, lahko pomagajo oziroma so pomagala k izoblikovanju kvalitativnih prijemov za terapevtsko delo. Predpostavljamo, da primeri iz zgodovine umetnosti pomagajo pri razumevanju del pri specifičnih skupinah. Nadaljujemo z orisom likovne terapije, s primerjavo z edukacijo, z vlogo terapevta pri likovnih terapijah, s pristopom do likovnega dela in z analizo pacientovega ustvarjalnega dela. Cilj empiričnega dela je, preveriti že znane metode v prakticiranju likovnih terapij na Oddelku za psihiatrijo v Mariboru. Pri tem smo zasledovali način izbire motivov in posebnosti ob izbiri ter poskušali s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti vzroke za takšne odločitve. Sledila je še interpretacija teh v dialogu z likovnih terapevtom.
Ključne besede: modernizem, Art Brut, dadaizem, nadrealizem, Freud, likovna terapija, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 264
Celotno besedilo (5,18 MB)

MAGIČNE PODOBE OSAMLJENIH BITIJ V SLIKARSTVU GABRIJELA STUPICE
Barbara Miklič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Magične podobe osamljenih bitij v slikarstvu Gabrijela Stupice sem obravnavala slikarstvo Gabrijela Stupice in motive njegovih umetniških del povezala z motivi, ki jih v svojih slikarskih delih obravnavam tudi sama. Osrednja tema diplomske naloge je eksistencialistična figuralika oziroma izražanje eksistencialnih vsebin v likovnem jeziku modernizma. Namen naloge je predstaviti značilnosti eksistencialistične figuralike, ugotoviti poglavitne motive v njegovem slikarstvu z osredotočanjem na modernistično slikarstvo in predstaviti razvoj likovnega jezika skozi umetnikova ustvarjalna obdobja. Z opazovanjem in opisovanjem likovnega jezika v različnih obdobjih umetnikovega ustvarjanja in z opazovanjem lastnega likovnega jezika ob izražanju eksistencialnih vsebin, predvsem osamljenosti in tesnobe, sem poskušala najti najznačilnejša likovna izrazna sredstva. Stupica, ki izhaja iz slikarske tradicije realizma, sredi petdesetih let preide k novemu likovnemu izrazu, kjer opusti zapovedi tradicionalnega slikarstva, kot sta mimezis in perspektiva. Njegovo modernistično slikarstvo se stopnjuje vse do monokromnih belih slik, kjer postane slika informelsko groba površina z brutalno poenostavljenim likom deklice ali neveste. V tradicionalnem slikarstvu so njegovi glavni motivi portret, avtoportret in tihožitje, v modernizmu pa avtoportret v ateljeju, deklica pri mizi z igračami ter žena s tančicami oziroma nevesta. Njegovo eksistencialistično slikarstvo je vsebinsko vase zaprto in nam ne ponuja rešitve ali katarze. Podobe postanejo nestvarna bitja, ki bivajo v praznini brezčasja, eksistencialno osamljena.
Ključne besede: Gabrijel Stupica, slikarstvo modernizma, eksistencialistična figuralika, art brut, likovni jezik umetnika, likovni motivi, eksistencialne likovne vsebine.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2015; Ogledov: 1589; Prenosov: 228
Celotno besedilo (3,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh