Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Arnolda Schönberga in njegovega glasbenega opusa. Arnolda Schönberga spoznamo kot učenca in kot učitelja, spoznamo ga kot abstraktnega človeka, ki se bojuje s triskaidekafobijo, ki ima velik vpliv na njegova dela. V magistrskem delu je tudi razlaga Schönbergovih odnosov s skladatelji njegovega kroga, ki so nanj tako ali drugače vplivali, hkrati pa spoznamo, da se je Schönberg posvečal tudi slikarstvu. V začetnem opisu glasbe 20.stoletja spoznamo obdobje, v katerem je Arnold Schönberg deloval, in glavne značilnosti te glasbe (ekspresionizem, atonalnost, dvanajsttonska tehnika). V enem izmed poglavij je podan kronološki pregled vseh njegovih del, nekatera dela so na kratko opisana, predstavljene pa so tudi značilnosti teh del. Uporabljena metodologija v magistrskem delu temelji na teoretičnih metodah. Te metode so: deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije, komparativna metoda in metoda klasifikacije. V zadnjem delu magistrske naloge je opravljena natančna oblikoslovna analiza njegovega dela Klavirske suite opus 25. Spoznamo kratek zgodovinski oris tega dela in pa zanimivo povezavo te suite s francoskimi in angleškimi baročnimi suitami. V zadnjem poglavju so podani rezultati raziskovalnega dela magistrske naloge. Na kratko se lahko seznanimo z rezultati analize Klavirske suite opus 25 in pa s povezavo te analize z njegovim življenjem, z njegovo fobijo in z njegovimi ustvarjalnimi obdobji (poznoromantično, atonalno in dvanajsttonsko obdobje).
Ključne besede: Arnold Schönberg, glasba 20. stoletja in ekspresionizem, dvanajsttonska metoda, Klavirska suita opus 25, triskaidekafobija, Alexander von Zemlinsky, Vassily Kandinksy.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 180
Celotno besedilo (9,21 MB)