| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Arnold Schőnberg - analiza Klavirske suite opus 25
Saša Voler, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje oris življenja Arnolda Schönberga in njegovega glasbenega opusa. Arnolda Schönberga spoznamo kot učenca in kot učitelja, spoznamo ga kot abstraktnega človeka, ki se bojuje s triskaidekafobijo, ki ima velik vpliv na njegova dela. V magistrskem delu je tudi razlaga Schönbergovih odnosov s skladatelji njegovega kroga, ki so nanj tako ali drugače vplivali, hkrati pa spoznamo, da se je Schönberg posvečal tudi slikarstvu. V začetnem opisu glasbe 20.stoletja spoznamo obdobje, v katerem je Arnold Schönberg deloval, in glavne značilnosti te glasbe (ekspresionizem, atonalnost, dvanajsttonska tehnika). V enem izmed poglavij je podan kronološki pregled vseh njegovih del, nekatera dela so na kratko opisana, predstavljene pa so tudi značilnosti teh del. Uporabljena metodologija v magistrskem delu temelji na teoretičnih metodah. Te metode so: deskriptivna metoda, metoda analize in sinteze, zgodovinska metoda, metoda abstrakcije in konkretizacije, komparativna metoda in metoda klasifikacije. V zadnjem delu magistrske naloge je opravljena natančna oblikoslovna analiza njegovega dela Klavirske suite opus 25. Spoznamo kratek zgodovinski oris tega dela in pa zanimivo povezavo te suite s francoskimi in angleškimi baročnimi suitami. V zadnjem poglavju so podani rezultati raziskovalnega dela magistrske naloge. Na kratko se lahko seznanimo z rezultati analize Klavirske suite opus 25 in pa s povezavo te analize z njegovim življenjem, z njegovo fobijo in z njegovimi ustvarjalnimi obdobji (poznoromantično, atonalno in dvanajsttonsko obdobje).
Ključne besede: Arnold Schönberg, glasba 20. stoletja in ekspresionizem, dvanajsttonska metoda, Klavirska suita opus 25, triskaidekafobija, Alexander von Zemlinsky, Vassily Kandinksy.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1586; Prenosov: 164
.docx Celotno besedilo (9,21 MB)

2.
MARIJ KOGOJ SKOZI OPERO ČRNE MASKE
Tadeja Molan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga v uvodu predstavi primarno družino Marija Kogoja, njegovo odraščanje, prva srečanja z glasbo v domačem kraju ter nadaljnja izobraževanja v Gorici, Ljubljani in kasneje na Dunaju. Pred osrednjim delom naloge je dokaj obširno opredeljena glasbena situacija na Slovenskem v začetku 20. stoletja. Bistveni del se nanaša na dramo Črne maske Leonida Nikolajeviča Andrejeva, na podlagi katere Kogoj napiše svojo mojstrovino, opero Črne maske. Poudarek je na analizi vsebine, uprizoritvah in uporabljenih kompozicijskih sredstvih ter pomenu opere za slovenski glasbeni prostor. Metodološki princip temelji na primarnih in sekundarnih virih. Med primarne sodi branje drame in ogled opere, sekundarni viri so namenjeni obširni analizi in sintezi.
Ključne besede: MARIJ KOGOJ, DRAMA ČRNE MASKE, GOJMIR KREK, NOVI AKORDI, TRENUTEK, EKSPRESIONIZEM, ARNOLD SCHÖNBERG, OPERA ČRNE MASKE, UROŠ LAJOVIC, REVIZIJA PARTITURE, EPK 2012 – MARIBOR.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2014; Ogledov: 2572; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (812,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici