Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA V ODNOSIH Z AZERBAJDŽANOM, ARMENIJO IN GRUZIJO
Alenka Tisaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropska sosedska politika (v nadaljevanju ESP) je politika urejanja odnosov s sosednjimi državami EU, ki jim ni bilo ponujeno članstvo v EU. Na Južnem Kavkazu, kjer so po letu 1991 nastale države Azerbajdžan, Gruzija, Armenija, se je sosedska politika okrepila po letu 2003, ko se je spremenila politična struktura v Gruziji in, ko se je s pridružitvijo Romunije in Bolgarije EU širila še bolj proti vzhodu. Velik del »evropeizacije« te regije temelji na širjenju pojma EU »kot edino pravega« razvoja družbe s pomočjo človekovih pravic in svoboščin, demokracije, liberalizacije, urejenega pravnega reda in prostovoljnega skupnega sodelovanja ter na postopni integraciji teh držav v politični, pravni in gospodarski red EU. V magistrski nalogi iščem odgovor na vprašanje ali je ta način promocije evropskih vrednot učinkovit za povezovanje z vsemi sosednjimi državami ali pa utegne imeti negativne posledice v odnosih z njimi. S pravno, gospodarsko in politično analizo evropske sosedske politike v Armeniji, Gruziji in Azerbajdžanu, spoznavanjem njenih prednosti in slabosti, ugotavljam perspektive za prihodnji razvoj. Za oblikovanje ključnih vidikov povezovanja je pomembno poznavanje zgodovinskih, etničnih, geografskih, kulturnih in političnih razlik ter poznavanje problematike območij z velikim varnostnim tveganjem kot so Gorski Karabah, Južna Osetija in Abhazija. Države Armenija, Azerbajdžan in Gruzija se nahajajo na pomembnem območju, kjer se prepletajo geostrateški interesi Rusije, ZDA, Turčije, Irana in v zadnjem času tudi Kitajske. EU se srečuje z novimi izzivi, med katerimi vedno večjo vlogo igra njena sosedska politika do tretjih držav. Ker je v primeru Južnega Kavkaza splošno zaznati obširnost evropskih virov, t. j. dogovorov in politik (pridružitveni sporazumi, sporazumi o partnerstvu in sodelovanju, finančni instrumenti, Vzhodno partnerstvo, Sinergija Črnega morja, sporazumi po sektorjih), v nalogi ugotavljam, ali bi bilo potrebno vzpostaviti enotnejšo in s tem preglednejšo sosedsko politiko do vsake posamezne države.
Ključne besede: EU, evropska sosedska politika, Južni Kavkaz, energetika, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 1683; Prenosov: 204
Celotno besedilo (2,55 MB)

INSTITUCIONALNA ZASNOVA EVRAZIJSKE UNIJE
Iris Štelcar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava Evrazijsko unijo kot mednarodno organizacijo, ustanovljeno z namenom sodelovanja med nacionalnimi gospodarstvi držav članic, ki zagotavlja prosti pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile. Članstvo državam članicam zagotavlja ohranitev njihove suverenosti in enakovredno obravnavanje ter od njih zahteva uskladitev politik na vseh področjih sodelovanja. Nastala je 29. maja 2014, s Pogodbo o vzpostavitvi Evrazijske unije, ki so jo podpisali predsedniki Rusije, Belorusije in Kazahstana, vendar je s svojim delovanjem pričela šele 1. januarja 2015. Poleg omenjenih držav podpisnic ustanovne pogodbe sta njeni državi članici še Armenija in Kirgizistan. Čeprav je organizacija relativno mlada, se države med seboj zelo dobro poznajo, saj so v prejšnjem stoletju sestavljale Zvezo sovjetskih socialističnih republik. Evrazijska unija je zelo dobro razvita, saj so Rusija, Belorusija in Kazahstan že leta 2010 vzpostavile skupno carinsko tarifo in odpravile mejne kontrole, leta 2012 so vzpostavile enotno gospodarsko območje in ustanovile Evrazijsko ekonomsko Komisijo, sestavljeno iz Sveta Komisije in Upravnega odbora Komisije, ki skrbi za delovanje in razvoj organizacije. V diplomskem delu izpostavljam tudi ostale institucije Evrazijske unije, in sicer Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet in Sodišče Evrazijske unije, ki delujejo v okviru pristojnosti, dodeljenih s strani Pogodbe o vzpostavitvi Evrazijske unije in mednarodnih pogodb Evrazijske unije. Že na podlagi podobnega poimenovanja institucij kot v Evropski uniji lahko ugotovimo, da je omenjena organizacija služila kot model pri ustanovitvi Evrazijske unije, zato v diplomskem delu primerjam značilnosti in pravne akte obeh unij. Kljub uspešnemu začetku in dejstvu, da je Evrazijska unija največja proizvajalka nafte in zemeljskega plina na svetu ter pomembna proizvajalka jekla in električne energije, prihodnost Evrazijske unije naj ne bi bila tako svetla. Njena slaba stran je velika razlika v gospodarstvih držav članic, kar dokazuje dejstvo, da je gospodarstvo Evrazijske unije v veliki večini odvisno od ruskega gospodarstva. Naslednja slabost, na katero namiguje veliko nasprotnikov Evrazijske unije, je, da ne gre za ekonomsko povezavo držav, ampak za politično, saj naj bi pri njeni ustanovitvi šlo za željo Rusije po ponovnem oblikovanju Sovjetske zveze, kar ruski predsednik Vladimir Putin, zanika. Diplomsko delo zaključujem z zastavljenimi cilji Evrazijske unije, ki jih bodo države članice skušale doseči v prihodnosti in s preverjanjem tez, ki sem si ju postavila pred začetkom raziskovanja problema diplomskega dela.
Ključne besede: Evrazijska unija, Pogodba o vzpostavitvi Evrazijske unije, Evrazijska ekonomska Komisija, Vrhovni evrazijski ekonomski Svet, Evrazijski medvladni Svet, Sodišče Evrazijske unije, Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija, Kirgizistan, carinska unija, enotno gospodarsko območje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 2215; Prenosov: 144
Celotno besedilo (761,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh