| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prepoznava invazivnih polžev z uporabo globokega učenja : diplomsko delo
Kristjan Herodež, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo se osredotoča na podvejo umetne inteligence, ki se imenuje strojno učenje. V zaključnem delu predstavljamo uporabo in implementacijo strojnega učenja na različnih področjih. Znotraj zaključnega dela se podrobneje osredotočamo na pametno kmetijstvo, katerega osrednja tematika v tej nalogi je odkrivanje škodljivcev, ki so v našem primeru polži Arion rufus. Kot rešitev problema je predstavljeno globoko učenje oz. uporaba konvolucijskih nevronskih mrež. V ta namen omenimo tudi različne pristope za učenje modelov računalniškega vida. Rešitev smo našli v pristopu YOLO (You only look once) v katerem smo izdelali naš model vida in ga primerjali s podobno študijo.
Ključne besede: Arion rufus, Globoko učenje, Pametno kmetijstvo, Umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 196; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

2.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Ključne besede: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1463; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 3.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici