1. Kulturna transformacija: preoblikovanje vaškega jedra Podkuma v središče družbenega življenja : preoblikovanje vaškega jedra Podkuma v središče družbenega življenjaLucija Guzaj, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava obnovo vaškega jedra v Podkumu, pri čemer se osredotoča na revitalizacijo ključnih degradiranih objektov, zadružnega doma in nekdanjega gledališča, ter na ureditev novega vaškega trga. Cilj zasnove je preoblikovanje zapuščenih stavb v sodobne večnamenske prostore, ki bodo služili kulturnim, družbenim in izobraževalnim vsebinam, obenem pa okrepili lokalno identiteto in spodbudili medgeneracijsko povezovanje. Poseben poudarek je namenjen tudi oblikovanju odprtega javnega prostora, trga, kot središča vsakodnevnega vaškega življenja ter prizorišča večjih dogodkov, tržnic in drugih prireditev.
Programske vsebine izhajajo iz dejanskih potreb uporabnikov, pri čemer je posebna pozornost namenjena izboljšanju povezav, večji dostopnosti ter funkcionalni prilagodljivosti prostora.
Projekt prikazuje primer, kako lahko prenova s spoštovanjem lokalnega konteksta ustvari sodobno in trajnostno jedro, ki ponovno prevzame vlogo središča krajevnega dogajanja.
Ključne besede: vaško jedro, prenova, revitalizacija, zadružni dom, gledališče, trg, javni prostor, večnamenska dvorana, kulturna infrastruktura, trajnostna arhitektura, lokalna skupnost, ruralno okolje
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (142,94 MB) |
2. Pristop za izboljšanje pravičnosti v strojnem učenju z uporabo arhitekture učitelj-študent in učenjem z učnim načrtomPeter Trdin, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo, kako lahko arhitektura učitelj-študent v kombinaciji z učenjem po učnem načrtu pripomore k zmanjševanju nepravičnosti v modelih strojnega učenja. Razvili smo več pristopov za prenos znanja, pri čemer smo uporabili obteževanje po senzitivnih skupinah in strukturirano inkrementalno učenje. Rezultati eksperimentov na zbirki Adult Income kažejo, da ti pristopi pomembno izboljšajo pravičnost napovedi, čeprav pogosto z rahlim zmanjšanjem točnosti. Magistrsko delo prispeva k razumevanju vpliva strukturiranega učenja in prenosa znanja na pravičnost napovednih modelov.
Ključne besede: strojno učenje, pravičnost, arhitektura učitelj-študent, učenje z učnim načrtom, destilacija znanja
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,47 MB) |
3. Napredni arhitekturni pristopi: parametrično oblikovanje in umetna inteligenca pri zasnovi zdravilišča v Lovrencu na Pohorju : parametrično oblikovanje in umetna inteligenca pri zasnovi zdravilišča v Lovrencu na PohorjuNika Orož, 2025, magistrsko delo Opis: Osnovni namen magistrskegaLovrenc na Pohorju je zaradi neokrnjene
narave, gozdnega okolja in ugodne mikroklime skozi zgodovino veljal za
pomembno klimatsko zdraviliško destinacijo. Območje nekdanjega
penziona Bitner je bilo del te zdraviliške tradicije, danes pa je prostorsko
degradirano in brez jasne vsebinske vloge, kljub izrazitemu potencialu za
razvoj sodobnega centra zdravja. Neizkoriščenost lokacije pomeni izgubo
zgodovinske kontinuitete ter priložnosti za ponovni razvoj kraja kot
zdraviliške destinacije.
Magistrsko delo obravnava problematiko sodobnega življenjskega sloga,
zaznamovanega s stresom, izgorelostjo in pomanjkanjem stika z naravnim
okoljem, ter preučuje vlogo arhitekture pri ustvarjanju terapevtskih
prostorov. Teoretični del zajema teme izgorelosti, kulture zdravja,
klimaterapije, parametrične arhitekture in umetne inteligence v
arhitekturnem načrtovanju. S pomočjo analitičnih orodij in umetne
inteligence so bili razviti konceptualni volumenski predlogi, iz katerih izhaja
končna rešitev.
Nova arhitekturna zasnova predstavlja sodoben klimatski center z
nastanitvenimi kapacitetami, wellness in terapevtskimi programi. Objekt je
oblikovan s parametrično zasnovanim plaščem, ki se odziva na teren,
podnebje in poglede ter se z organsko obliko zliva z naravnim okoljem.
Namen predloga je ponovno oživiti območje, okrepiti lokalno identiteto ter
vzpostaviti trajnostni prostor zdravja in oddiha.
Ključne besede: parametrična arhitektura, umetna inteligenca, klimatsko zdravilišče, izgorelost, Lovrenc na Pohorju, penzion Bitner
Objavljeno v DKUM: 22.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 84
Celotno besedilo (49,52 MB) |
4. Novi Beograd: revitalizacija izbrane lokacije : revitalizacija izbrane lokacijeTjaša Krivec, 2025, magistrsko delo Opis: Območje Novega Beograda se je po drugi svetovni vojni intenzivno razvijalo z gradnjo številnih stanovanjskih blokov, ki so postali ključni del mestnega tkiva. Stanovanjski bloki, zgrajeni pred desetletji, še danes predstavljajo pomemben del bivalnega prostora velikemu deležu Beograjčanov, vendar so številni objekti v slabem stanju in nujno potrebujejo prenovo.
Magistrsko delo obravnava urbanistični in arhitekturni razvoj Novega Beograda s poudarkom na povojnih stanovanjskih blokih. Vključuje tudi zgodovinsko analizo območja, katere namen je boljše razumevanje konteksta njegovega nastanka ter razvoja skozi čas. Na podlagi ugotovitev je oblikovana idejna zasnova večnamenskega stanovanjskega objekta, ki funkcionalno dopolnjuje izbrano lokacijo in prispeva k njeni revitalizaciji. Projekt je zasnovan kot prostorska dominanta, ki predstavlja odgovor na stanovanjsko problematiko mesta, prispeva k izboljšanju kakovosti bivanja in hkrati deluje kot programska ter prostorska nadgradnja izbrane lokacije.
Ključne besede: Beograd, arhitektura, revitalizacija, sodobni stanovanjski objekt, večnamenska raba
Objavljeno v DKUM: 17.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 52
Celotno besedilo (69,11 MB) |
5. Revitalizacija nekdanjega turističnega kompleksa »Cimper« v Murskem Središću: idejna zasnova centra za starejše : idejna zasnova centra za starejšeMarta Trstenjak, 2025, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva - paradoks sodobne družbe. To je podoba trenutnega stanja številnih držav, med njimi tudi Hrvaške. Družba napreduje, prebivalstvo pa se stara. Gre za demografski pojav, ki odpira številna vprašanja na področju zdravstvenih in socialnih storitev ter stanovanjske oskrbe. Starejši kot ranljiva skupina se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z dostopnostjo storitev, s kakovostjo bivanja in z ohranjanjem samostojnosti. Danes se poleg pomanjkanja bivalnega prostora za starejše pojavlja tudi vprašanje njegove kakovosti.
Magistrska naloga predstavlja idejni predlog revitalizacije območja nekdanjega turističnega kompleksa »Cimper«. Projekt predstavlja načrt centra za starejše – prostora, ki združuje bivalne, rekreativne in družbene vsebine, prilagojene potrebam starejše populacije. Obenem center predstavlja prostor medgeneracijskega sožitja, saj spodbuja povezovanje starejših z lokalno skupnostjo in mlajšimi generacijami. Poudarek je na konceptu aktivnega staranja v domačem okolju, kjer se starejši počutijo varno in sprejeto.
Načrtovani program predstavlja odgovor na temeljna izhodišča, obravnavana v teoretičnem delu naloge, in potrebe lokalnega prebivalstva. Revitalizacija območja tako ustvarja kakovostno okolje, ki ponovno oživi obrobje mesta in prispeva k nadaljnjemu prostorskemu razvoju.
Ključne besede: Mursko Središće, arhitektura, revitalizacija, aktivno staranje, center za starejše
Objavljeno v DKUM: 17.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (39,80 MB) |
6. Uporaba transformer arhitekture nevronskih mrež za zapolnjevanje manjkajočih vrednosti v časovnih vrstah : magistrsko deloBenjamin Petelinek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu se osredotočamo na problematiko manjkajočih vrednosti, ki pomembno vplivajo na napovedno uspešnost modelov strojnega učenja. V uvodnem delu magistrskega dela smo opisali problem manjkajočih vrednosti in teoretično predstavili osnove strojnega učenja. V eksperimentalnem delu smo razvili lastno arhitekturo za zapolnjevanje manjkajočih vrednosti. Pri razvoju smo se zgledovali po modelih GPT-2 in SAITS. Razvito arhitekturo smo ovrednotili, analizirali in rezultate primerjali z modeli linearne interpolacije, SAITS in KNN. Izkazalo se je, da je linearna interpolacija pri zapolnjevanju manjkajočih vrednosti PM2.5 najuspešnejša, vendar razlike med modeli linearne interpolacije, Transformer in SAITS ne presegajo 0,2 MAE. Glede na napovedno uspešnost se je arhitektura Transformer uvrstila na drugo mesto. Arhitektura KNN je ne glede na postajo ali delež manjkajočih vrednosti dosegla najslabši rezultat. Višje dimenzije vdelav so pri modelih Transformer izboljšale napovedno uspešnost, medtem ko pri modelih SAITS nismo videli podobnega učinka. Prav tako smo ugotovili, da višanje deleža manjkajočih vrednosti negativno vpliva na napovedno uspešnost modelov.
Ključne besede: arhitektura Transformer, nevronske mreže, zapolnjevanje manjkajočih vrednosti, SAITS, strojno učenje.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,27 MB) |
7. Kulturizacija industrije: Kampus akademij Univerze v Mariboru - KAUM : kampus akademij Univerze v Mariboru - KAUMNebojša Drinić, 2025, magistrsko delo Opis: Naloga obravnava problematiko prostorske in funkcionalne degradacije nekdanjih industrijskih območij v Mariboru, s posebnim poudarkom na urbanem območju Melja. Gre za morfološko in zgodovinsko pomemben mestni segment, ki je po propadu industrije izgubil svojo proizvodno funkcijo in posledično tudi urbanistično vitalnost. Namen naloge je raziskovati možnosti trajnostne urbane regeneracije območja z uvajanjem novih kulturnih, izobraževalnih in družbenih vsebin, ki bi ponovno aktivirale prostor in mu povrnile vlogo pomembnega mestnega generatorja. Predlagana je prenova kompleksa nekdanje Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v univerzitetni kampus s kulturnim inkubatorjem, ki združuje akademske, umetniške in javne programe.
Arhitekturna zasnova temelji na reinterpretaciji industrijske dediščine ter vzpostavitvi prostorske sinteze med ohranjenimi objekti in novimi posegi. Poudarek je na vzpostavitvi odprtega, pretočnega javnega prostora, ki spodbuja interakcijo med uporabniki in omogoča večplastno rabo skozi različne časovne in programske nivoje. Projekt zasleduje načela trajnostne prenove, reverzibilnosti posegov ter spoštovanja avtentične materialnosti in konstrukcijske logike obstoječih objektov.
S tem pristopom Melje pridobiva novo identiteto kot kulturno urbano območje, kjer se prepletajo industrijska preteklost, akademska prihodnost in kulturna ustvarjalnost. Naloga tako utemeljuje, da lahko arhitekturna intervencija v zgodovinski industrijski kontekst postane ključni sprožilec prostorske, socialne in gospodarske urbane regeneracije mesta.
Ključne besede: urbanizem, arhitektura, Melje, Mariborska tekstilna tovarna - MTT, prenova, urbana regeneracija
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 98
Celotno besedilo (65,51 MB) |
8. Gasilski dom kot središče družbenega življenja v Gorišnici : magistrsko deloLea Reberc, 2025, magistrsko delo Opis: Gasilski dom kot središče družbenega življenja v Gorišnici
Prostovoljna gasilska društva na podeželju, ki imajo lastne gasilske domove, predstavljajo ključno povezavo v lokalnih skupnostih, saj zagotavljajo nujne storitve zaščite življenj in premoženja ter preprečevanja širjenja požarov, predvsem pa služijo kot prostor druženja.
Hibridna arhitektura, ki združuje gasilski dom s skupnimi medgeneracijskimi prostori in stanovanji, lahko prinese številne prednosti lokalni skupnosti. Takšen pristop lahko poveča učinkovitost rabe zemljišča, zmanjša stroške gradnje in zagotavlja različne dejavnosti znotraj iste stavbe. To ustvarja okolje, kjer lahko ljudje vseh starosti komunicirajo in izmenjujejo izkušnje, kar pa pomembno prispeva k občutku skupnosti in spodbuja socialno kohezijo.
Cilj projekta je prispevati k pozitivnemu razvoju vasi in središča kraja preko inovativnih arhitekturnih rešitev.
Projekt bo služil kot primer dobre prakse, ki prikazuje, kako lahko programska hibridna arhitektura v manjših naseljih učinkovito zadosti različnim potrebam skupnosti znotraj enotne arhitekturne rešitve ter spodbuja družbeno povezanost in trajnostni razvoj lokalnega okolja. Prav tako pa rešuje stanovanjsko problematiko mladih in zrelih odraslih.
Ključne besede: Gasilski dom, Medgeneracijski center, začetna stanovanja, oskrbovana stanovanja, Gorišnica, Gasilci, Hibridna arhitektura, programski hibrid
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 106
Celotno besedilo (270,77 MB) |
9. Herman: Plezalni center in revitalizacija javnega prostora v Celju : plezalni center in revitalizacija javnega prostora v CeljuNejc Hribernik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava revitalizacijo degradiranega urbanega prostora na zahodnem robu starega mestnega jedra Celja in pomanjkanje ustrezne infrastrukture za balvansko plezanje v mestu. Trenutna raba lokacije kot makadamskega parkirišča predstavlja okoljski in estetski problem, saj prispeva k pregrevanju, dvigovanju prahu in ustvarja neizkoriščeno vrzel v mestnem tkivu.
Naloga predlaga celovito rešitev v obliki novega plezalnega centra Herman, ki bi se osredotočal na balvansko plezanje. S tem bi obogatil športno ponudbo mesta in nadgradil obstoječi Plezalni center Celje. Glavni cilj projekta je dvojen: ustvariti sodoben športni objekt za profesionalne plezalce in širšo javnost ter oživiti neizkoriščen prostor z urbanistično in arhitekturno privlačno zasnovo. S tem bi se izboljšala povezljivost in kakovost javnega prostora v mestu, kar bi prispevalo k bolj živahnemu in trajnostnemu urbanemu okolju.
Teoretični del podrobno raziskuje zgodovinski in urbanistični razvoj Celja, od antičnih začetkov do sodobnih projektov. Vključuje tudi poglobljeno analizo izbrane lokacije, ki zajema programske, prometne in zaznavne vidike. Posebna pozornost je namenjena preučevanju principov oživljanja mestnih prostorov, temelječih na teoriji "življenja med stavbami" Jana Gehla. Delo obravnava plezanje kot šport in pomemben socialni fenomen ter podaja pregled obstoječe plezalne infrastrukture v Celju in širši Sloveniji.
Ključne besede: Celje, plezalni center, revitalizacija, arhitektura, ubranizem
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (61,14 MB) |
10. Analiza tehnoloških procesov in izzivov podatkovnih prostorov : magistrsko deloNina Kliček, 2025, magistrsko delo Opis: Podatkovni prostori omogočajo varen in nadzorovan način izmenjave podatkov znotraj odprtega in standardiziranega okvira. Evropska strategija za podatke spodbuja oblikovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov na različnih vsebinskih področjih z namenom ustvarjanja enotnega trga podatkov. Kljub njihovemu potencialu se implementacija sooča s številnimi tehničnimi, organizacijskimi in pravnimi izzivi, kot so zagotavljanje interoperabilnosti, skladnost z zakonodajo ter zagotavljanje podatkovne suverenosti. V magistrskem delu smo izvedli sistematičen pregled literature, s katerim smo identificirali in klasificirali ključne izzive vzpostavitve podatkovnih prostorov. Predstavili smo glavne domene njihove uporabe, analizirali podatkovni tok v podatkovnem prostoru ter ga primerjali glede na uporabljene tehnologije implementacije. Dodatno smo analizirali in primerjali različne obstoječe povezovalnike in opisali ključne tehnične gradnike za boljše razumevanje delovanja in strukture podatkovnih prostorov.
Ključne besede: podatkovni prostori, interoperabilnost, referenčna arhitektura, izzivi, Evropska strategija za podatke
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (4,95 MB) |
