| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 90
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
31.
Izgradnja krmilnika za robotski manipulator "Roki" : diplomsko delo
Andraž Rotovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil izgradnja krmilnika za robotski manipulator, ki bo sposoben izvajati regulacijo osi robota. Krmilnik deluje na mikrokrmilni platformi Arduino Mega 2560 in je v celoti prilagojen za delovanje z robotom. Sposoben je sprejemati signale iz merilnika pozicije, jim odpraviti motnje in jih ustrezno implementirati za uporabo v mikrokrmilniku. Izhodna enota krmilnika je sposobna generirati pravilne vrednosti, ki so kompatibilne za ustrezno uporabo gonilnika motorja. Z osnovnim zapisom programske kode sem dokazal, da je regulacija osi možna s preprostim mikrokrmilnikom Arduino.
Ključne besede: Robotski krmilnik, Arduino, robotski manipulator
Objavljeno v DKUM: 28.08.2018; Ogledov: 1641; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Upravljanje kvadrokopterja z vmesnikom mišice-stroj
Matej Kramberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V delu smo zasnovali sistem za upravljanje kvadrokopterja v realnem času z uporabo vmesnika mišice-stroj. V programskem jeziku C# smo za operacijski sistem Windows izdelali aplikacijo, v kateri smo uporabili različne klasifikacijske algoritme iz odprtokodne knjižice Accord.NET. Klasifikacijo smo izvajali na računalniku s procesorjem Intel Core i7 2,8GHz ter 24 GB pomnilnika. Signale EMG smo zajeli s komercialno dostopno zapestnico Myo, ki omogoča zajem površinskih signalov EMG s podlahti. Uspešnost klasifikacije smo preizkusili na modelu kvadrokopterja Eachine E010, ki ga smo krmilili preko vmesnika nRF24L01 in mikrokontrolerja Atmel ATmega32u4 na razvojni plošči Arduino Micro. Klasificirane gibe smo uporabili za krmiljenje treh prostorskih stopenj kvadrokopterja. Giba ekstenzija in fleksija smo uporabili za nadzor naklona, pronacijo in supinacijo za nadzor nagiba ter ulnarno in radialno deviacijo za nadzor odklona. Za nadzor moči motorjev smo uporabili podatke inercijske merilne enote. Najboljše rezultate klasifikacije sta dajala algoritma SVM in k-NN, ki sta klasificirala s 95% pravilnostjo.
Ključne besede: elektromiogrami, kvadrokopter, vmesniki mišice-stroj, Arduino, zapestnica Myo
Objavljeno v DKUM: 05.04.2018; Ogledov: 1281; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

33.
ZAJEM IN BREZŽIČNI PRENOS PODATKOV Z MIKROKRMILNIKOM ARDUINO
Ferdin Shotani, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu je predstavljen mikrokrmilnik Arduino Uno in njegova integracija v internetno omrežje. Za potrebe prenosa podatkov preko brezžičnega omrežja je uporabljen Wifi shield podjetja Arduino, za meritev toka je uporabljen senzor ACS712-5b, napetost pa se meri preko uporovnega delilnika. Vsi zajeti podatki se shranjujejo na SD mini kartico in jih je mogoče s programom Processing tudi izrisati v graf.
Ključne besede: Termoelektrični element, brezžični prenos, baza podatkov, analogno digitalni pretvornik, Arduino
Objavljeno v DKUM: 30.01.2018; Ogledov: 2287; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

34.
Projekt Testiranje agilnosti
Matic Kuselj, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Projektno delo se nanaša na testiranje fizične pripravljenosti rekreativnih in profesionalnih športnikov s pomočjo elektronske naprave. Z željo po testiranju hitrih odzivov, sprememb smeri in predvsem hitrosti teka je nastal prototip za testiranje lastnosti, ki jih povezujemo v pojem agilnost. Projekt vsebuje združeno znanje programiranja, načrtovanja in znanosti v športu. Testiranje agilnosti je potekalo na ožjem izboru ljudi, ki se ukvarjajo s športno panogo ultimate, kjer je agilnost izrednega pomena
Ključne besede: Testiranje agilnosti, Arduino Uno
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1214; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

35.
Realizacija dvotočkovne histerezne regulacije toplotne komore z mikrokrmilnikom Arduino
Žiga Kobale, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Diplomsko delo zajema načrtovanje, analizo in izvedbo histerezne regulacije toplotne komore s pomočjo mikrokrmilnika. Obravnavali smo mikrokrmilnik Arduino ter opisali strojno opremo modela UNO, katerega smo kasneje uporabili v praktičnem delu za realizacijo sistema. V praktičnem delu smo najprej sestavili vezalno shemo ter priključili vse potrebne module za delovanje sistema. Razvili smo program s pomočjo katerega smo regulirali temperaturo toplotne komore. Na koncu smo celoten sistem testirali z številnimi meritvami.
Ključne besede: histerezna regulacija temperature, toplotna komora, merilni sistem, Arduino.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2018; Ogledov: 1710; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

36.
Avtomatizirana pretočna enota z nadzorom preko pametnega telefona
Miha Založnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi opisujemo nadzorno enoto, ki bo vinarjem prihranila čas pri pretakanju mošta ali vina. Nadzorna enota je na eni strani sestavljena iz elektro omarice in dveh stikal –pretočnega stikala za merjejnje količine tekočine in nivojskega stikala za nadziranje vklopa in izklopa črpalke. Oboje komunicira preko kabla s platformo Arduino. Na drugi strani preko bluetooth HC-06 modula pošiljamo odčitane podatke s senzorjev na aplikacijo na telefonu, kjer lahko spremljamo količino tekočine v cisternah. Nadzorna enota je splošen model in ne velja samo za črpalko, ki smo jo uporabili pri projektu. Važno je le, da je črpalka enofazna.
Ključne besede: prečrpavanje, bluetooth HC-06, Arduino, črpalka
Objavljeno v DKUM: 29.11.2017; Ogledov: 1479; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

37.
Sodoben namakalni sistem za majhne in srednje velike zelenjavne vrtove
Vito Vinkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen problem načrtovanja in izdelave sodobnega namakalnega sistema, primernega za majhne in srednje velike vrtove. Predstavljene so splošne informacije o namakanju vrtnin, zbrane iz raziskav in objav drugih ved. Podane so pomembne informacije o delovanju, gradnji in programiranju namakalnega sistema s komercialnim krmilnikom Arduino ter navodila za uporabo namakalnega sistema. V magistrski nalogi najdemo tudi informacije o delovanju in kalibriranju senzorjev za merjenje vlažnosti zemlje, senzorju tlaka, senzorju za merjenje temperature in vlažnosti zraka ter senzorju pretoka tekočine. Prav tako je pojasnjeno delovanje in programiranje LCD zaslona na dotik in elektromagnetnega ventila za krmiljenje cevovoda. Programska koda je napisana v programskem jeziku C. Uporabljeni so še drugi računalniški programi, ki pomagajo k boljšemu prikazu delovanja namakalnega sistema: Excell, Fritzing, FluidSim in odprtokodno razvojno okolje Arduino IDE.
Ključne besede: namakanje vrtnin, namakalni sistem, mikrokrmilnik, Arduino, programiranje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1608; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

38.
Nadzor temperature ter vlage v kletnih prostorih
Blaž Kovač, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan način, kako lahko s pomočjo razvojne ploščice Arduino merimo in spremljamo temperaturo in vlago v prostoru. Vse podatke o trenutnem stanju temperature in vlage pošiljamo uporabniku. V jedru naloge so opisani izbrani elementi, predstavljene so metode, s katerimi lahko izvajamo meritve, ter rezultati testiranja. Glede na dane pogoje smo izbrali senzor, ki meri temperaturo in vlago hkrati, in naredili napravo, ki je postavljena v željenem prostoru. Modul je preko kabla povezan do modema in pošilja signal nazaj na spletno stran.
Ključne besede: Arduino, merilnik temperature in vlage, klet
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1198; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

39.
Napovedovanje vremena z vremensko postajo na platformi Arduino
Luka Štrakl, 2017, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomske naloge sta predstavljena razvoj in implementacija programske opreme, kompatibilne s platformo Arduino, ki omogoča pošiljanje podatkov na spletno stran. Poudarek je na komunikaciji med komponentami platforme ter usmerjevalnikom, ki platformi dodeli naslov, na katerega prenaša podatke o vremenskih pojavih. Spletna aplikacija je bila razvita v okolju AngularJS z pomočjo jezika PHP, ki je bil uporabljen za pridobivanje podatkov iz tujih domen. Podatki, ki jih pošilja vremenska postaja se hranijo v datoteki na omrežnem disku.
Ključne besede: Arduino, Vremenska postaja, Wifi
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 2016; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

40.
Sledilni in nadzorni sistem sončne elektrarne, izdelan z razvojnim okoljem labview in arduino ploščo
Robert Vitez, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je izdelan sledilni in nadzorni sistem sončne elektrarne izdelan z razvojnim okoljem LabVIEW in Arduino ploščo. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu je prikazana izdelava dvo-osnega sledilnega sistema sončne elektrarne z odprto-zančnim sistemom vodenja, ki je enostavno prilagodljiv za različne velikosti sistemov. V drugem delu je prikazana računalniška aplikacija za vodenje dvo-osnega sledilnega sistema sončne elektrarne. S pomočjo opravljenih meritev smo preverili natančnost delovanja dvo-osnega sledilnega sistema z odprto-zančnim sistemom vodenja.
Ključne besede: Dvo-osni sledilni sistem, Sončna elektrarna, Odprto-zančni sistem vodenja, LabView, Arduino
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1316; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

Iskanje izvedeno v 1.64 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici