| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GEOGRAFIJA OBČINE APAČE
Primož Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Geografija občine Apače sestavlja manjši uvodni sklop, v katerem je opredeljeno območje občine in njene osnovne značilnosti, ter dva večja, osrednja sklopa diplome. V prvem so zajete fizičnogeografske značilnosti občine, znotraj katerih je predstavljeno površje, geološka zgradba, podnebje, vodovje, prst, rastlinstvo in živalstvo obravnavanega območja. Poglavje zaključijo naravne nesreče, ki se pojavljajo ali bi se lahko pojavile na območju občine, ter naravna dediščina v občini. V drugem večjem sklopu pa so predstavljene družbenogeografske značilnosti občine. Poglavje se začne z zgodovinskim razvojem občine, temu sledi nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na občino, predstavitev vseh enaindvajsetih naselij, ki sestavljajo občino, in demografske značilnosti prebivalstva. V naslednjem poglavju je predstavljeno gospodarstvo občine, znotraj tega pa raba tal, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, promet, šolstvo, zdravstvo, komunalna oskrba, obrt, trgovina in turizem. Gospodarstvu sledi poglavje, v katerem je predstavljena kulturna dediščina občine, temu sledi poglavje z etnološkimi značilnostmi občine, poglavje o društvih, poglavje s pomembnejšimi osebnostmi, ki so živele ali delovale na območju občine, ter poglavje, ki prikaže zapleteno jezikovno podobo značilno za obravnavano območje. Diplomsko delo se zaključi s SWOT analizo, ki na kratek in jedrnat način prikaže prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se pojavljajo v občini Apače.
Ključne besede: občina Apače, regionalna geografija, Apaško polje, reka Mura, Slovenske gorice
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1909; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (8,12 MB)

2.
OBREMENJEVANJE AGROEKOSISTEMOV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA IN SEVERNEGA OBROBJA SLOVENSKIH GORIC
Denis Harl, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti kmetijstva in kmetijskega obremenjevanja okolja v izbranih naseljih Apaškega polja in severnega obrobja Slovenskih goric. Podatki za raziskovanje so bili pridobljeni s terenskim anketiranjem kmetijskih gospodarstev, pri čemer so bistveni podatki o porabi gnojil, tekočih goriv in zaščitnih sredstev. S pomočjo zbranih podatkov in Slesserjeve metodologije energijske gostote je predstavljena potencialna obremenitev okolja. Vsi energijski vnosi v okolje so izraženi v gigajoulih (GJ) na hektar obdelovalne površine. Rezultati so pokazali, da je v vseh obravnavanih naseljih presežen prag 15 GJ/ha, ki predstavlja mejo, nad katero se obremenjevanje okolja širi izven samih kmetij. Razlike v energetski intenzivnosti med posameznimi kmetijami in naselji se pojavljajo predvsem glede na velikost in kmetijsko usmeritev kmetijskih gospodarstev.
Ključne besede: Apaško polje, Slovenske gorice, kmetijsko obremenjevanje okolja, energijska intenzivnost.
Objavljeno: 07.11.2014; Ogledov: 1254; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

3.
4.
Tok vode in onesnaževal skozi nenasičeno sredino
Simon Hajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naredili simulacije toka padavinske vode in onesnaževala skozi nenasičeno cono vodonosnika na Apaškem polju s programom HYDRUS 1D. V ta namen smo pregledali obstoječo zakonodajo in navedli pomembne člene posamičnih uredb. Prav tako smo opisali teoretično dogajanje v nenasičeni coni, podrobneje obravnavali dušikov cikel v njej in fizikalni princip toka tekočine in transporta onesnaževala. Kot onesnaževalo smo v magistrski nalogi upoštevali razpadajoče gnojilo urea. Gnojilo urea razpade vse do nitrata, kateri je problematičen v vodonosniku na Apaškem polju. Izdelana je bila tudi validacija modela na primeru nitrifikacijske verige. Simulacije smo naredili za dva različna profila tal, in sicer za profil tal v Podgradu in profil tal v Segovcih ob Muri.
Ključne besede: HYDRUS 1D, simulacija toka vode in onesnaževala skozi nenasičeno cono, veriga razpada urea, nitrifikacija, nitrat v podzemni vodi, Apaško polje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 644; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
Vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega polja
Tjaša Kolar, 2018, magistrsko delo

Opis: Apaško polje je ravnina v severovzhodnem delu Slovenije. V vodonosniku se nahajajo večje količine podtalnice, zato sta tukaj prisotni dve črpališči, v Segovcih in Podgradu. V magistrskem delu je izdelan dvoplastni model podzemne vode Apaškega polja. Raziskan je vpliv jezer v Zgornjem Konjišču na podzemno vodo Apaškega polja za različne scenarije in razširjanje onesnaženja ob morebitnem vnosu onesnažil v jezera. Za izdelavo modela je uporabljen vtičnik FREEWAT v geografskem okolju QGIS. Jezera na samo podtalnico polja ne vplivajo, ampak so le ta odvisna od stanja podzemne vode. V sušnih pogojih je nakazana možnost širjenja onesnaženja iz jezer do črpališča Segovci.
Ključne besede: podzemna voda, modeliranje podzemne vode, Apaško polje, jezera v Zgornjem Konjišču, FREEWAT, QGIS
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 310; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

6.
Metodologija za določitev vodne bilance napajanja podzemne vode z uporabo hidrotopov
Matevž Vremec, 2019, magistrsko delo

Opis: Določitev napajanja podzemne vode je izredno pomemben element trajnostnega upravljanja z vodnimi viri, predvsem pa kvalitetnega modeliranja podzemne vode. V magistrskem delu je opisana metodologija določitve prostorskega napajanja podzemne vode z izdelanim vodnobilančnim modelom koreninskega sloja GWET in porečnim modelom SWAT. V nalogi je dodatno predstavljena metodologija za določitev napajanja zalednih voda, kjer se je uporabilo orodje QGIS. Metodologiji sta predstavljeni na podlagi testnega območja vodonosnika Apaško polje. Glede na dobljene rezultate lahko povzamemo, da sta oba modela primerna za določitev napajanja podzemne vode, pri čemer model SWAT natančneje obravnava vpliv na vodotok, medtem ko je model GWET primernejši za ponazoritev kolobarjenja na preiskovanem območju.
Ključne besede: napajanje podzemne vode, vodna bilanca koreninskega sloja, hidrotopi, SWAT, Apaško polje
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 246; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (8,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici