1. Medmedialnost v stripih po motivih književnih del Ivana Cankarja : magistrsko deloPatricija Sedminek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava medmedialnost, natančneje medmedialne relacije in kombinacijo medijev, v izbranih delih Ivana Cankarja, in sicer v drami Hlapci, Hlapec Jernej in njegova pravica in zbirki črtic Moje življenje ter njihovih adaptacijah v stripovsko formo, Hlapci – ko angeli omagajo, Hlapec Jernej in pasja pravica in Moj lajf. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljena medmedialnost kot literarnovedna disciplina, ki se deli na tri področja: intramedialnost, intermedialnost in transmedialnost. Predstavljene so likovne prvine in elementi stripa ter prepletanje medmedialnosti in stripa. V analitični del magistrskega dela so zajeta tri izbrana dela Ivana Cankarja (Hlapec Jernej in njegova pravica, Hlapci in Moje življenje) in stripovske adaptacije Igorja Šinkovca in Žige X Gombača (Hlapec Jernej in pasja pravica), Damijana Stepančiča in Andreja Rozmana - Roze (Hlapci – ko angeli omagajo) ter Tanje Komadina in Boštjana Gorenca - Pižame (Moj lajf). Na osnovi modela so analizirane medmedialne relacije in kombinacije medijev v stripovskih adaptacijah. Medmedialne relacije so analizirane na ravni vsebine skozi literarne osebe in pripovedovalca, literarni prostor in čas ter motive, teme in ideje. Kombinacije medijev so analizirane na ravni forme, in sicer z vidika stripovskega besedišča, vizualnih elementov ter kombinacije besedila in slike.
Ob analizi stripovskih adaptacij ugotovimo, da so medmedialne relacije in kombinacije medijev zaznamovale tako vsebinsko kot formalno obliko stripa. Medmedialne relacije so opazovane na ravni literarnih oseb, ki so v stripovske adaptacije največkrat prenesene in dodane (pripovedovalka Neža, angel in nadangel ljubezni, Tanja Komadina in Boštjan Gorenc - Pižama itd.), pripovedovalca, literarnega prostora in časa ter motivov, tem in idej, ki so pogosto označene z različnimi simboli. V obliki kombinacije medijev je opazovano stripovsko besedišče, ki največkrat zajema vizualno upodobljene zvočne učinke ter govorne in miselne oblačke. Vizualni elementi se dopolnjujejo z besedilom, avtorji uporabljajo različne tehnike upodobitve vizualnih elementov (Šinkovec uporablja tanko linijo flomastra, odsotnost barv; Stepančič uporablja kombinirano tehniko barvnih tušev, akvarela in mehkega svinčnika; Komadina uporablja digitalni kolor v toplih barvah). Kombinacija besedila in slik je opazovana s pomočjo teorije Scotta McClouda, ki razlikuje sedem kombinacij, s katerimi se lahko povezujeta slika
in besedilo. V stripih prevladuje izmenična kombinacija besedila in slike, pojavijo pa se tudi montaža, besedno specifične in slikovno specifične kombinacije.
Analiza izbranih stripov nam je pokazala, da se stripovska adaptacija Hlapci še najbolj približa izhodiščnemu besedilu, medtem ko stripa Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf le sledita motivom izhodiščnega medija. Glavna funkcija kombinacij besedila in likovnih upodobitev je približevanje literarnih likov, ki nam zgodbe naredijo bolj doživete. Vloga medmedialnosti v stripih Hlapec Jernej in pasja pravica ter Moj lajf je zlasti aktualizacija dogajanja. Stripi imajo poudarjeno didaktično funkcijo. Vsebina je na nekaterih delih podvržena mainstreamovski kulturi. Tako v Hlapcu Jerneju mladi Sitar postane požrešni kapitalist, v Mojem lajfu pa se Ivan Cankar spremeni v Hulka. Ključne besede: Ivan Cankar, Igor Šinkovec, Žiga X Gombač, Damijan Stepančič, Andrej Rozman - Roza, Tanja Komadina, Boštjan Gorenc - Pižama, strip, medmedialne relacije, medmedialne kombinacije, vloga medmedialnosti Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 368; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko deloTjaša Brumen, 2022, magistrsko delo Opis: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice.
Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih.
V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja.
Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu. Ključne besede: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1358; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,50 MB) |
3. Otroška proza Andreja Rozmana RozeKlavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad.
V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija.
V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto.
Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek. Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip. Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 2293; Prenosov: 279
Celotno besedilo (744,98 KB) |
4. OBLIKOSLOVJE V UMETNOSTNIH BESEDILIH REVIJE CICIBAN V LETU 2012Kaja Kosar, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja oblikoslovje v umetnostnih besedilih revije Ciciban v letu 2012. Analiza temelji na primerjavi umetnostnih besedil treh avtorjev, Anje Štefan, Andreja Rozmana Roze in Vladana Nikolića, katerih dela so bila objavljena v februarski, majski, julijsko-avgustovski in novembrski številki Cicibana leta 2012. Namen diplomskega dela je predstaviti, katere besedne vrste avtorji v svojih besedilih najpogosteje uporabljajo in katere redko ali celo nikoli. Besedila avtorjev so kvalitativno obdelana, razčlenjena na sestavne dele – besede, le-te so nadalje oblikoslovno analizirane. Dobljeni podatki so kvantitativno obdelani z deskriptivno statistiko, primerjani s komparativno metodo, rezultati pa s frekvenčno distribucijo grafično ter tabelarično prikazani. Analiza je pokazala, da vsi trije avtorji v svojih besedilih, ki jih pišejo za otroke, pogosto uporabljajo glagole, samostalnike, vezniške besede, prislove, členke, samostalniške zaimke ter predloge. Pridevnikov je v izbranih besedilih malo. Pri medmetih avtorji niso tako enotni, saj jih je največ v stripih Vladana Nikolića in so tam zelo pogosti, medtem ko jih druga dva avtorja redko uporabljata. Ravno obratno pa je s predlogi, ki v Nikolićevih stripih niso tako pogosti, velik delež pojavljanja pa imajo v delih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze. Pridevniške zaimke in posamostaljene pridevniške besede redko najdemo v besedilih Anje Štefan in Andreja Rozmana Roze, v stripih Vladana Nikolića nikoli. Redke števnike najdemo le v Nikolićevih stripih. Besedja, ki bi bilo povezano s tematiko letnega časa, razen redkih v Nikolićevem stripu Maček Igor in jesen, avtorji niso uporabljali. Ključne besede: oblikoslovje, besedne vrste, revija Ciciban, Anja Štefan, Andrej Rozman Roza, Vladan Nikolić Objavljeno v DKUM: 07.10.2014; Ogledov: 1667; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,64 MB) |