Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uspeh podjetja je odvisen od samega vodje, njegovih stilov ter motivacije, ki jo prenaša na svoje zaposlene. Ker nobena organizacija ne more delovati brez dobrih zaposlenih, še posebej spodbujamo skupinsko delo, pri katerem so zaposleni produktivnejši in bolj motivirani, pomembno vlogo pa predstavljajo tudi odnosi med zaposlenimi ter odnosi med zaposlenimi in vodjo. Ključ uspeha prav tako predstavlja komunikacija, ki se oblikuje v podjetju, kar nato posledično vpliva tudi na komuniciranje in uspeh s tujimi organizacijami. Poslovanje s tujimi organizacijami pa zahteva veliko znanja na področju medkulturnega poslovanja oziroma vodenja ter komuniciranja, saj lahko le tako računamo na dober uspeh v poslovanju s to organizacijo. Zato je dobro, da se o kulturi, iz katere prihajajo ljudje, s katerimi nameravamo skleniti kak posel, dobro pozanimamo oziroma jo preučimo, da ne povzročimo nepotrebnih konfliktov pri poslovanju. Pozanimamo se torej o stilu vodenja, ki se ga poslužujejo v dani kulturi, poznati moramo načine motiviranja zaposlenih ter prakticiranje skupinskega dela v določeni kulturi, preučimo verbalno in neverbalno komuniciranje, formalno in neformalno ter razlike, ki se pojavljajo pri odnosu vodja–podrejeni in obratno. Na podlagi tega, bomo s pomočjo izbranih primerjalnih kriterijev prišli do želenih razlik, ki jih je treba pri poslovanju poznati. Diplomsko delo temelji na razlikah poslovanja s Slovenijo, Kitajsko, Francijo in Ameriko. Na podlagi izbranih kriterijev bomo lahko na koncu razbrali, na katerih področjih so si države podobne in v čem se razlikujejo oziroma katere razlike med njimi je smotrno poznati, če poslujemo z izbrano državo. Očitne razlike opazimo že pri stilu vodenja med Slovenijo in ostalimi državami, saj je vodenje v Sloveniji večinoma usmerjeno v timsko delo in medsebojno sodelovanje, kjer je vodja sicer avtoriteta, ampak vseeno deluje kot del ekipe, ki spodbuja odprto komunikacijo. Nasprotno je pri ostalih državah, zlasti Kitajski, ki sicer izrecno deluje v timih, vendar temelji na strogi hierarhiji. Podobno velja za Francijo in Ameriko, kjer je velik pomen na strogi avtoriteti in njenem vzdrževanju. Velika razlika se kaže tudi v motiviranju pri Kitajcih, kajti slednje najbolj motivirajo prehrambni izdelki, ki jih dobijo glede na položaj v podjetju. Takšen način motiviranja bi v Sloveniji, Franciji in Ameriki veljal za precej slabega. Med omenjenimi tremi državami pa se da opaziti kar precej podobnosti v motiviranju zaposlenih. Te se kažejo v denarnih nagradah, raznih ugodnostih, izobraževanjih, pohvalah ipd.
Ključne besede: vodenje, stili vodenja, vodja, motivacija, komuniciranje, kultura, Slovenija, Kitajska, Francija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Emisije toplogrednih plinov in globalno segrevanje spadata med največje probleme 21. stoletja. Zaradi velikega povečanja prometa in z njim povezanimi negativnimi vplivi na okolje, avtorji kot rešitev vidijo v porastu števila okolju prijaznejših vozil. V diplomskem delu smo raziskali povezanost med višino subvencije za nakup električnega vozila in prodajo električnih vozil. Kot dobra rešitev se ponujajo električna vozila, do katerih pa imajo potrošniki pomisleke in katere smo v diplomskem delu raziskali. V raziskavo smo vključili 3 države iz Azije, Amerike in Evrope, pri katerih sta bila ključna kriterija velikost avtomobilskega trga ter delež prodaje električnih vozil. Kot izjemo smo vključili in raziskali tudi podatke za Slovenijo. Kot eno izmed ključnih spodbud ob odločitvi za nakup električnega avtomobila avtorji izpostavljajo dodelitev finančnih spodbud v obliki subvencij. V diplomskem delu smo si zastavili hipotezo, da višina subvencije za nakup električnih vozil vpliva na prodajo električnih vozil; višje kot so subvencije, večji je delež prodanih avtomobilov. V državah, kjer je prodaja električnih vozil največja (Kitajska, ZDA, Norveška), je sistem subvencij najbolj razvit in učinkovit. Izkazalo se je, da višina subvencije v določeni meri vpliva na prodajo električnih vozil, a hkrati ugotovili, da obstajajo še drugi faktorji, ki pozitivno vplivajo na prodajo električnih vozil.
Ključne besede: električna vozila, subvencije, avtomobilski trg, Evropa, Azija, Amerika
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 590; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Naravnogeografske značilnosti in okoljska problematika v Južni Ameriki prikazuje naravnogeografsko raznolikost Južne Amerike in aktualne okoljske probleme. V prvem delu naloge so predstavljene geomorfološke značilnosti in geološki razvoj, podnebne, hidrogeografske, biogeografske in pedogeografske značilnosti. Predstavljena je tipizacija in značilnosti posameznih naravnogeografskih regij. V drugem delu so z vzročno-posledično analizo prikazani in predstavljeni okoljski problemi Južne Amerike, in sicer: deforestacija in uničevanje življenjskega prostora, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov ter onesnaževanje zraka in voda. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo na podlagi prejšnjih ugotovitev in izdelanega gradiva pripravili predloga za vinjeto v srednješolskem učbeniku ter predlog za izvedbo učne ure obravnavane tematike kot dodatno vsebino v gimnazijskem izobraževalnem programu.
Ključne besede: naravnogeografske značilnosti, Južna Amerika, okoljski problemi, deforestacija, erozija in degradacija prsti, izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje zraka in voda
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1380; Prenosov: 157
Celotno besedilo (3,16 MB)

Opis: Konec 15. stol. se je miselnost tedanjega evropskega človeka vse bolj spreminjala. Spet so ga začele zanimati znanost, umetnost in neznane dežele. Orientalsko blago je zaradi muslimanskih posrednikov v Evropi doseglo vrtoglave cene. Zato so Evropejci začeli iskati pomorske poti proti Vzhodu. Genovežan Krištof Kolumb, ki je plul pod zastavo Kastilje, je leta 1492 odkril Ameriko. Začela se je doba španskih geografskih odkritij neevropskega sveta. Kolumb je s svojim pogumom in odločnostjo odprl pot kasnejšim španskim osvajalcem – konkvistadorjem. Do sredine 16. stoletja so ti s svojo zvitostjo, pogumom, naprednim orožjem, širjenjem krščanske vere, predvsem pa zaradi pohlepa po bogastvu, uničili ali zasužnjili večino indijanskih plemen v Srednji Ameriki. Osvojili so tudi najmogočnejšo državo Srednje Amerike – imperij Aztekov. Ta je obsegal ozemlje na področju današnje Mehike, od Tihega oceana na zahodu do Atlantskega oceana na vzhodu. Glavno mesto Tenochtitlan je bilo pravi biser. Ko so ga Španci prvič uzrli, jih je veličastnost mesta povsem prevzela, saj je imelo približno 300.000 prebivalcev – za tedanji čas Evropejcem nepredstavljiva številka. Azteki so bili zelo bojeviti, vendar ob prihodu Špancev zelo neodločni, pa tudi neenotni. Konkvistador Hernan Cortez je leta 1519 z majhnim številom španskih vojakov začel z osvajanjem imperija. Azteke mu je uspelo pokoriti po dveh letih neprestanih bojev in ob pomoči indijanskih zaveznikov. Prerokba o vrnitvi Quetzalcoatla, sovražnost med plemeni, španska preračunljivost, brezobzirnost in pohlep ter napredno orožje so povzročili propad najsijajnejše civilizacije Srednje Amerike tedanjega časa.
Ključne besede: Španci, odkritja, Srednja Amerika, konkvistadorji, Hernan Cortez, osvajanja, Mehika, Azteki
Objavljeno v DKUM: 13.10.2016; Ogledov: 1305; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Amerika wird in der Literatur häufig als ein Land, wo Milch und Honig fließen, dargestellt. Es wird als Land der unbegrenzten Möglichkeiten präsentiert, wo jeder durch harte Arbeit und Entschlossenheit seinen Lebensstandard entscheidend verbessern kann. Diese Hoffnung findet man auch in der Erzählung Abschiebung. Der Raum bzw. Ort ist neben der Handlung, den Figuren und der Zeit ein wichtiger Bestandteil des erzählten Geschehens. Wenn wir ein Werk lesen, stellen wir uns als Rezipienten anhand verschiedener Ereignisse bestimmte Schauplätze vor – unabhängig davon, ob diese real oder irreal sind. Der Raum im Text übernimmt eine bedeutende Funktion. In der Masterarbeit soll erörtert werden, wie Amerika als Handlungsort konstruiert wird und welche Elemente der amerikanischen Kultur der Autor Vladimir Vertlib in die Erzählung einbaute. Des Weiteren wird uns interessieren, ob in diesem Zusammenhang positive oder negative Seiten der amerikanischen Gesellschaft überwiegen.
Ključne besede: Vladimir Vertlib, Abschiebung, Erzählter Raum, Alltagsorte, Sehnsuchtsorte, Heimat, Fremdheit, Rassismus, Amerika-Topoi in der deutschen Literatur.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2015; Ogledov: 1549; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,02 MB)