| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinkovitost različnih terminov in višin košenje na rast in razvoj pelinolistne ambrozije (ambrosia artemisiifolia l.)
Blažka Šutar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil preučiti, kakšen je optimalen čas košnje ambrozije ter višina odkosa, da bi preprečili širjenje ambrozije na druge lokacije in njene škodljive vplive na zdravje ljudi. V ta namen smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bil višina mesta odkosa od tal (4 ali 8 cm od tal), drugi višina rastlin ambrozije, ko se izvede prvi odkos, in termin, ko se odkos ponovi (5 ali 10 tednov). Ambrozija je tekmovala s trpežno ljuljko (Lolium perenne L.), kanadsko hudoletnico (Conyza canadensis L.) in belo metliko (Chenopodium album L.). Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na koncu rastne dobe smo odstranili nadzemni del rastlin ambrozije in izvedli ocene števila semen, ki so jih oblikovale rastline,ter mase nadzemnega dela. Rezultati kažejo, da ima tekmovanje ambrozije z drugimi pleveli značilen vpliv na razvoj. Priporočljiva je čim kasnejša košnja, da zmanjšamo višino rastlin in število oblikovanih semen do konca rastne sezone. Rastline, ki so bile ponovno obrezane po 10 tednih, do polovice oktobra ne nadoknadijo velike nadzemne mase. Zaključujemo, da nižja točka reza (4 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije v monokulturi, obratno pa višja rez (8 cm) spodbuja rast pri tekmovanju ambrozije z drugim plevelom. Regeneracija rastlin do konca rastne sezone je težja po poznejši rezi. Poskus kaže, da je z dvema fenološko natančno prilagojenima košnjama možno skoraj 100 % preprečiti cvetenje in oblikovaje semen ambrozije.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia /zatiranje / košnja / cvetenje / tvorba semena
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 498; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

2.
3.
Učinkovitost delovanja herbicidov na pokošene rastline pelinolistne ambrozije (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je možno ambrozijo uspešno zatirati na način, da košnjo in aplikacijo herbicida izvedemo hkrati. Za določitev učinkovitosti herbicidov nanesenih na rastline ambrozije takoj po košnji smo izvedli lončni poskus z več dejavniki. Prvi dejavnik je bila vrsta herbicida, drugi višina ambrozije ob košnji in tretji delež omočene listne površine s herbicidi. Rastline ambrozije gojene v loncih z volumnom 10 l smo v različnih stadijih (20, 35, 60 in 80 cm višine) s škarjami odrezali na višini 5 cm od tal. Rez s škarjami je bila simulacija košnje. Na preostanek rastlin smo nanesli herbicide na podlagi aktivnih snovi glifosat (1500 g/ha), dikamba (385 g/ha), bentazon (1200 g/ha) in tifensulfuron (12 g/ha) na način, da smo pri različnih obravnavanjih s herbicidno brozgo omočili 10, 35, 60, 85 ali 100 % površine listov, ki so ostali po rezi. Različne deleže poškropljene površine smo dosegli s prekrivanjem rastlin s plastično folijo tako, da je bil del listov prekrit, del pa ne. Učinkovitost herbicidov smo ocenili glede na maso suhe snovi, ki so jo oblikovale rastline v obdobju od maja do septembra in glede na količino semen, ki so jih uspele oblikovati. Učinkovitost herbicidov je padala z višanjem ambrozije ob izvedbi rezi in z zmanjševanjem deleža površine listov, ki smo jo omočili s herbicidom. Tudi interakcija med omenjenima dejavnikoma je bila statistično značilna. Rezultati kažejo, da sta za zatiranje ambrozije na način, ko ob košnji izvedemo hkrati aplikacijo herbicidov, primerna predvsem herbicida glifosat in dikamba, herbicida bentazon in tifensulfuron pa sta manj učinkovita. Zadovoljivo učinkovitost pri zatiranju ambrozije z uporabo glifosata in dikambe (več kot 90 % zmanjšanje zelene gmote in števila oblikovanih semen) je mogoče doseči, če rastline ob košnji ne presegajo višino 20-30 cm in s herbicidom omočimo najmanj 40 % površine listov, ki ostanejo po košnji.
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, zatiranje, košnja, herbicidi, učinkovitost
Objavljeno: 25.03.2015; Ogledov: 881; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (6,37 MB)

4.
VPLIV NAČINA KOŠNJE NA OBNOVITVENO SPOSOBNOST PELINOLISTNE AMBROZIJE (Ambrosia artemisiifolia L.)
Aleksandra Kranjc, 2012, diplomsko delo

Opis: V lončnih poskusih smo preučevali vpliv načina košnje pelinolistne ambrozije na cvetenje in količino oblikovanih semen. V prvem poskusu (P1) smo imeli v loncih (10 l) posajenih 5 rastlin ambrozije na lonec, v drugem (P2) pa smo imeli posejane mešanice ambrozije in več vrst drugih plevelov, značilnih za rastlinske združbe robov avtocest. Košnjo smo simulirali z rezanjem rastlin s škarjami 3 cm od tal. Prvo košnjo smo izvedli, ko so bile rastline v razvojnem stadiju 2, 4 ali 8 listov (2L, 4L, 8L). Košnjo smo ponovili po 4, 6, 8 ali 12 tednih (4T, 6T, 8T, 12T) in izvedli še tretjo, 3 ali 6 tednov po drugi košnji (3T, 6T). V raziskavo je bilo vključenih 40 različnih kombinacij razvojnih stadijev in časovnih presledkov med izvedbo košenj (L, T, T). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili le dvakrat letno (L, T), v prvem poskusu (čisti sestoj ambrozije) nismo uspeli v popolnosti preprečiti cvetenja in oblikovanja semen. Največje zmanjšanje deleža rastlin, ki so cvetele, smo dosegli v sistemu dveh košenj pri kombinaciji (P1-8L+12T+0T; -74 %; P2-8L+12T+0T; -100 %) in največjo redukcijo deleža rastlin, ki so oblikovale seme, pri kombinaciji (P1-2L+12T+0T; 77 %; P2-8L+12T+0T; -100 %). Pri obravnavanjih, kjer smo ambrozijo pokosili trikrat letno (L, T, T), smo popolnoma preprečili cvetenje in oblikovanje semen z naslednjimi sistemi košnje (P1-2L+12T+6T; P1-4L+12T+6T; P1-8L+8T+3T; P2-2L+12T+6T; P2-8L+4T+3T; P2-8L+6T+3T; P2-8L+12T+6T).
Ključne besede: Ambrosia artemisiifolia, mehanično zatiranje, sistemi košnje, avtocesta
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1603; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (14,81 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici