1. Vključenost elementov alternativnih pedagoških konceptov v javni vrtec : diplomsko deloNina Iršič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem smo opredelili koncept javnega vrtca, kurikuluma in šolske zakonodaje. Prav tako smo na kratko predstavili Mario Montessori, njen življenjepis in podrobneje predstavili alternativni pedagoški koncept Montessori pedagogike. Predstavili smo tudi Lorisa Malaguzzija, kot začetnika Reggio Pedagogike in Rudolfa Steinerja, utemeljitelja Waldorfske pedagogike, prav tako smo podrobneje opredelili oba alternativna pedagoška koncepta. V vseh štirih konceptih smo se osredotočili na položaj otroka, položaj vzgojitelja, urejenost prostora in opredelili glavne značilnosti konceptov. Posvetili pa smo se tudi osnovni otrokovi dejavnosti, to je igra in z njo povezana sredstva oziroma igrače.
Drugi del diplomskega dela je empiričen, izvedli smo raziskavo. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali vzgojiteljicam, ki so zaposlene v javnih vrtcih, smo želeli ugotoviti, ali kljub delu v javnem vrtcu, poznajo alternativne pedagoške koncepte, ali vključujejo njihove elemente v javni vrtec, kako to počnejo in zakaj.
Ključne besede: javni vrtec, alternativni pedagoški koncepti, Montessori pedagogika, pedagogika Reggio Emilia, Waldorfska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 618; Prenosov: 181
 Celotno besedilo (1,02 MB) |
2. Alternativni pedgoški koncepti v Veliki BritanijiMateja Kralj, 2017, magistrsko delo Opis: Alternativni pedagoški koncepti postajajo vedno bolj razširjena oblika izobraževanja, zato se posledično pojavlja zmeraj več šol, ki sledijo miselnosti že uveljavljenih konceptov ali pa šole same najdejo svoj koncept, ki sledi miselnosti ustanoviteljev in aktualnim razmeram. Kljub vedno večji razširjenosti alternativnih konceptov, to področje še zmeraj ni dovolj raziskano, saj hitro ugotovimo, da je na voljo veliko informacij le o že uveljavljenih konceptih (Montessori, Waldorf, Summerhill, Reggio Emilia), ostali koncepti pa so praktično neznani. V Veliki Britaniji lahko najdemo veliko število različnih usmeritev, pozornost pa je v tej nalogi namenjena novejšim gibanjem, ki so zanimiva in bolj kot ne nepoznana. Najbolj znano gibanje med temi so demokratične šole, katerega začetnik je šola Summerhill, manj znano pa je gibanje za manjše šole in tako imenovan human scale education.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, demokratične šole, Velika Britanija, human scale education, britanski šolski sistem, reformska pedagogika
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 2038; Prenosov: 302
Celotno besedilo (858,60 KB) |
3. Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petjuMarija Peganc, 2016, diplomsko delo Opis: Osnovna tema diplomskega dela z naslovom Alternativni pedagoški koncepti v glasbenem izobraževanju s poudarkom na petju je teoretična in empirična predstavitev različnih pedagoških konceptov in deležu, ki ga namenjajo glasbenemu izobraževanju in petju.
Temeljni namen raziskave pričujočega diplomskega dela, je bil osvetliti določene koncepte pedagoških načel in preučiti, kolikšen delež namenjajo glasbenemu izobraževanju. Zanimalo nas je, kako pomembno se jim zdi glasbeno izobraževanje ter kako pomembno se jim v okviru glasbenega izobraževanja zdi petje.
V sklopu raziskave, ki smo jo vključili v diplomsko delo, smo izvedli 14 intervjujev, v katere smo vključili različna področja alternativnih pedagoških konceptov. Tako smo poiskali kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja Montessori pedagogike, kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja s področja waldorfskih pedagoških načel in kandidate, ki so odgovarjali na vprašanja pedagoških načel Edgarja Willemsa. V vzorec smo zajeli tako mnenja staršev- kot mnenja učiteljev iz vse Slovenije.
Pri tem smo uporabili tehniko nestandardiziranega, polstrukturiranega intervjuja.
Ključne besede: Alternativni pedagoški koncepti, Montessori, waldorfska šola, Reggio Emilia, Edgar Willems
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1709; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,33 MB) |
4. USTVARJALNOST Z VIDIKA LIKOVNOPEDAGOŠKE PRAKSE TER Z VIDIKA ALTERNATIVNIH SISTEMOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJAAndreja Kuhar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje povezovanje umetnosti in pedagoških praks, pri čemer se osredotoča na obravnavo pojma likovne ustvarjalnosti. Poudarek je na sodobni umetnosti, za katero je značilno preseganje omejevanja na en sam medij ter poseganje na neumetniška področja, kakršno je poučevanje. Predstavljenih je nekaj alternativnih sistemov vzgoje in izobraževanja, ki niso omejeni samo na evropski prostor. V osrednjem delu so izpostavljeni primeri poučevanja kot umetniškega medija. Preko njih pokažemo na izzive pri mehčanju in širjenju izobraževalnega sistema v poskusih vpeljave umetniških praks v polje poučevanja. Alternativne šole vpeljujejo likovno ustvarjalnost skladno z omejitvami – nekatere morajo odgovarjati standardom znanja na državnem nivoju (koncept Reggio Emilia in Waldorfska šola). Druge so bolj avtonomne in likovno ustvarjanje dojemajo kot odprto in integrirano dejavnost, ki je otrokom dostopna pogosteje kot likovna vzgoja našega javnega šolstva, kjer se jo ocenjuje in obravnava kot ločen predmet. Nadalje tudi institucije, kot so galerije in muzeji, preobražajo svojo funkcijo in jo odpirajo na pedagoško področje. Njihova vloga postaja vedno bolj izobraževalne narave. V sodobni umetnostni instituciji se manjša prepad med umetniškim delom in gledalcem z aktivno participacijo zadnjega v poskusu lastne interpretacije umetniških del. Na koncu ne obstaja enoznačna definicija umetnosti in ustvarjalnosti, tako kot ne obstaja ena pot oziroma smer spajanja umetnosti in izobraževanja. Obstajajo zgolj različni prijemi estetske oz. likovnoumetnostne vzgoje, ki bolj ali manj učinkovito vplivajo na vseživljenjsko ustvarjalnost posameznika.
Ključne besede: alternativni pedagoški koncepti, poučevanje kot umetnost, sodobna umetnost, likovna pedagogika, likovna ustvarjalnost, muzejska pedagogika.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1811; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,13 MB) |
5. Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščinArjana Savarin, 2016, diplomsko delo Opis: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza.
Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja.
Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine.
Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike.
Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Ključne besede: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1823; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,45 MB) |
