| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2514; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

3.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA TUJIH BANK V SLOVENIJI
Tomas Cigan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Izbrano temo smo izbrali zaradi aktualnosti in vse večjega povpraševanja in ponudbe elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo opredelimo, kot poslovanje banke s fizično ali pravno osebo, preko elektronskih tržnih poti. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so opisane glavne značilnosti, zgodovina, storitve, trendi in varnost elektronskega bančništva. Opredelili smo tudi poslovni vidik elektronskega bančništva, kjer smo ugotovili prednosti in slabosti, ki jih prinaša elektronsko bančništvo za banke in komitente. Drugi del zajema praktične primere elektronskega bančništva štirih tujih bank, ki poslujejo na slovenskem trgu. Predstavili smo sisteme elektronskega bančništva Banke Sparkasse, Unicredit Banke, Raiffeisen Banke in Hypo Alpe-Adria Banke. Podrobneje smo opisali storitve, ki jih posamezne banke nudijo, kakšne so tehnične zahteve za uporabo storitev in komu so storitve namenjene. Banke morajo dolgoročno uspešnost in konkurenčnost na trgu nedvomno graditi na elektronskem bančništvu. Dobro razvit sistem elektronskega bančništva, podprt z moderno tehnologijo in utečenimi varnostnimi standardi, predstavlja pomembno konkurenčno prednost na trgu. Še vedno pa obstajajo ovire pri širitvi elektronskega bančništva, ki se kažejo predvsem pri ljudeh, ki nimajo ustreznega znanja in tako posledično ne zaupajo v varnost in sodobno tehnologijo. Elektronsko bančništvo uporablja predvsem mlajša generacija, kar pomeni, da se nam za prihodnji razvoj in širitev elektronskega bančništva ni treba bati.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, trendi elektronskega bančništva, poslovni vidik elektronskega bančništva, Banka Sparkasse, Unicerdit Banka, Reiffeisen Banka, Hypo Alpe-Adria Banka, Net.stik, Tel.stick, Multicash, E-račun, ReiffeisenNET, HYPOnet, Online b@nka, E-bank.
Objavljeno: 11.07.2011; Ogledov: 1660; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (818,51 KB)

4.
Vpliv izbranih naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi
Jernej Ajd, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv naravnogeografskih dejavnikov na rabo tal na območju občin Ruše in Selnica ob Dravi. Podatke za nadmorsko višino, naklon, ekspozicijo, globalno sončno obsevanje, srednjo letno temperaturo, srednjo letno količino padavin, litološko podlago, pedokartografske enote in rabo tal sem dobil iz geografske baze podatkov digitalnega modela reliefa (DMR 25). Izbrani naravnogeografski dejavniki in raba tal so prikazani na kartah, izdelanih v računalniškem programu Idrisi Selva. Numerične zveze med rabo tal in naravnogeografskimi dejavniki so prikazane v kontingenčnih tabelah. Jakost povezave med posameznim naravnogeografskim dejavnikom in rabo tal je izražena s Cramerjevim koeficientom korelacije. Največje vrednosti le-tega so med rabo tal in srednjo letno temperaturo, litološko podlago, funkcijsko reklasificiranim naklonom, tipi prsti in srednjo letno temperaturo. Vrednosti koeficienta za omenjene naravnogeografske dejavnike se gibljejo med 0,45 in 0,6. Manjša zveza je med rabo tal in nadmorsko višino, nakloni, ekspozicijami, kjer se vrednosti Cramerjevega koeficienta korelacije gibljejo med 0,34 in 0,36. Najmanjša pa je zveza med rabo tal in globalnim sončnim obsevanjem, pri kateri znaša koeficient korelacije zgolj 0,32.
Ključne besede: fizičnogeografski dejavniki, raba tal, GIS, občina, Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Vzhodne Alpe, Ruše, Selnica ob Dravi
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1282; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (9,88 MB)

5.
Nekatere morfološke in ekološke značilnosti izbranih populacij kamniške murke (Nigritella lithopolitanica)
Kaja Perkovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti nekatere morfološke in ekološke značilnosti kamniške murke (Nigritella lithopolitanica). Naredili smo popise vrste na več lokacijah po Sloveniji in populacije primerjali med seboj. Zanimal nas je tudi vpliv človeka in ogroženost vrste. Kamniška murka uspeva samo v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, zato so vsa raziskana rastišča s teh lokacij. Popisali smo populacije vrste na 10 različnih rastiščih v dveh zaporednih letih. Leta 2014 smo izvedli meritve na lokacijah Krvavec, Menina planina, Peca, Uršlja gora ter Golte. Leta 2015 smo izvedli meritve na lokacijah Tegoška planina in Velika planina; meritve na lokacijah Krvavec, Golte ter Uršlja gora smo ponovili; na lokaciji Krvavec smo izbrali drugo rastišče. Rastišča smo med seboj primerjali po nadmorski višini, višini travne ruše, globini prsti ter velikosti in gostoti populacije. Populacije smo med seboj primerjali z nekaterimi morfometričnimi meritvami. Na vsaki lokaciji smo izbrali 20 primerkov, izmerili višino rastline, dolžino socvetja, dolžino in širino listov, število cvetov in listov ter višino listne rozete. Na vsaki lokaciji smo poiskali največjo gostoto primerkov, ki smo jih našli v obsegu kvadratnega metra, in jih prešteli. Rastišča so bila glede vrstne sestave večinoma podobna. Kamniška murka uspeva na sončnih pobočjih travnikov in pašnikov na nadmorski višini med 1400 in 1800 m nadmorske višine. Najdemo jo tudi višje. Vrsta uspeva na plitvih, revnih tleh, ponekod raste tudi v skalnih razpokah ali tik ob skalovju, kjer je prst plitvejša. Travna ruša je nižja, v povprečju visoka 6,9 cm. Na mestih z višjo travno rušo je bilo opaženih manj primerkov, gostota je bila manjša. Največjo gostoto smo zaznali ob golem skalovju, nizki travni tuši in v plitvejši prsti. Glede na nadmorsko višino ni bilo razlik v morfoloških značilnostih kamniške murke. Prav tako morfologija in pojavljanje vrste nista odvisna od bližine človeka in njegovih aktivnosti. Na vrsto močno vpliva sukcesija, saj je bilo najdenih manj primerkov na območjih z višjo travno rušo v primerjavi s tistimi z nižjo travno rušo. Med letoma 2014 in 2015 nismo opazila večjih razlik med populacijami, kar še posebej velja za lokacije, kjer smo ponovili popise. Zaključimo lahko, da kamniška murka uspeva na visokogorskih travnikih in pašnikih, kjer so rastišča vrste zelo podobna. Na vseh lokacijah raste v podobnih pogojih. Z meritvami smo pridobili želene morfometrične podatke za vrsto in ekološke značilnosti rastišča.
Ključne besede: kamniška murka, populacija, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke, morfologija, ekologija.
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 428; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

6.
Vpliv genetske osiromašenosti na sposobnost preživetja majhnih populacij redkih rastlin: primer severne linejevke ( linnaea borealis )
Tea Kelc, 2018, magistrsko delo

Opis: Rastline, ki so omejene na majhne in izolirane populacije, so bolj občutljive na podnebne, življenjske in biogenetske dejavnike. V raziskavo smo vključili dve majhni izolirani populaciji severne linejevke (Linnaea borealis L.) iz vzhodnih Alp in eno populacijo iz osrednjega borealnega območja na Švedskem. Namen magistrskega dela je bil z uporabo mikrosatelitskih markerjev dokazati, da je rastlinska vrsta (L. borealis) na omenjenih območjih prisotna v več klonih. Ugotavljali smo tudi, ali je genetska variabilnost obeh alpskih izoliranih populacij iz Slovenije in Avstrije zmanjšana glede na borealno populacijo iz Skandinavije. Na devetih mikrosatelitnih lokusih A5, A102, D100a, D7, D110, D118, A112, B119 in C105 smo pri 45 vzorcih (15 iz vsakega območja) skupaj namnožili 70 alelov, v povprečju 7,78 alela na lokus. Genetske razdalje analiziranih genotipov smo izračunali z Diceovim koeficientom in izdelali dendrogram ter multivariatno analizo. Ugotovili smo zelo nizke genetske razlike v obeh izoliranih populacijah in zelo visoke genetske razlike med obema populacijama, čeprav je med njima le 73 km zračne razdalje. Sklepamo, da sta zaradi visoke genetske variabilnosti med njima obe izolirani alpski populaciji glacialna relikta, najverjetneje zaradi zaporednih ozkih grl in dolgoročne izolacije v posebnih okoljskih pogojih. Izolirani populaciji L. borealis nista popolnoma izgubili svoje sposobnosti spolnega razmnoževanja, zato je »in-situ« preživetje še zmeraj mogoče. Vendar pa so glacialni relikti običajno povezani z ranljivimi habitati, ki si zaslužijo nujno pozornost zaradi preživetja z ohranjanjem in s posebnimi protiukrepi, zlasti z vidika globalnega segrevanja.
Ključne besede: glacialni relikt, mikrosateliti, molekulski markerji, razpršena porazdelitev območja, vzhodne Alpe
Objavljeno: 23.04.2018; Ogledov: 292; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (880,09 KB)

7.
Zasnova ski hotela vogel z žičnico
Anže Repinc, 2018, magistrsko delo

Opis: Alpe so prostor, ki že stoletja privabljajo mnogo turistov in domačinov. Predvsem jih navduši neokrnjena narava, mogočne visoke gore, biotska raznovrstnost, ledeno hladne reke in jezera in zelene doline. Ta del predstavlja narava. Seveda tak prostor ni ostal nedotaknjen, ljudje so si na tem mestu gradili vasi na način, ki je trdno povezan z naravo, ki jih obdaja. S spoštovanjem do tistega, kar naj bi jim bilo podarjeno, so si zgradili bivališča previdno in preudarno. Vsaka nepravilna poteza v prostoru bi lahko škodila naravi ter posledično domačinom samim. Bohinj je eden izmed predstavnikov tovrstnih pokrajin. Kljub vplivu industrializacije in kulture hitro rastočih mest zaenkrat še ohranja svojo identiteto gručastih naselij in vijugaste ceste, ki vodi skozi pokrajini. Vendar pa prostor ne prenese velikih posegov in pretiravanja. Kar hitro bi se lahko zgodilo, da bi ljudje želeli narediti preveč in s tem popolnoma uničili podobo in razčlenjenost vasi v Bohinju. Magistrsko delo predstavlja le delček v mozaiku potrebnih strategij, ki bi pripomogle k razumevanju prostora in ohranjanju lepote narave. Zasnovan hotel in žičniški postaji se subtilno umeščata v prostor, tako da uporabniku, domačinu ali zunanjemu opazovalcu ne zastira pogleda na okoliške gore in jezero, nasprotno, silhueta in preboji v strukturi uokvirjajo podobo kraja. Izbrano delo predstavlja izziv, saj gre za infrastrukturno dejavnost, ki je skozi zgodovino najbolj škodljivo vplivala na prostor. Rešitev poskuša zmanjšati vpliv na vsaj določeno stopnjo okoljske tolerance.
Ključne besede: arhitektura, kontekst, žičnica, hotel, smučišče Vogel, Bohinj, Alpe
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 304; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (190,12 MB)

8.
Vpliv podnebnih sprememb na smučarski turizem v Alpah
Rok Valenčič, 2019, magistrsko delo

Opis: Globalno segrevanje povzroča toplejše zime, pospešuje taljenje ledenikov in vpliva na smučarski turizem, ki je v Alpah še vedno najpomembnejša gospodarska dejavnost. Smučanje je že dolgo predvsem velik posel, saj je globalna smučarska industrija ocenjena na od 60 do 70 milijard ameriških dolarjev (Vanat, 2014). Smučišča v Sloveniji in v tujini se lahko proti zelenim zimam, ki so posledica podnebnih sprememb, borijo le z umetnim zasneževanjem. Tega pa si številna smučišča ne morejo privoščiti zaradi visokih stroškov zasneževalne opreme ali pa zaradi pomanjkanja vodnih virov. Segrevanje ozračja celo največja alpska smučišča sili v resen razmislek, kako privabiti in zadržati smučarje. Odgovore na vprašanje, kako podnebne spremembe v resnici vplivajo na smučarski turizem oziroma če sploh, smo iskali v raziskovalnem delu. V njem smo s statistično obdelavo ključnih podatkov, potrebnih za merjenje smučarskega turizma, dobili presenetljive rezultate o temperaturnih trendih v preteklih nekaj desetletjih in številu obratovalnih dni na smučiščih Vogel, Lech in Kronplatz. V nalogi smo se dotaknili tudi umetnega zasneževanja, trajnostnih ukrepov in usmeritev, na katerih bi morali graditi alpski centri.
Ključne besede: podnebne spremembe, smučarski turizem, Alpe, umetno zasneževanje, trajnostni turizem, Vogel, Lech, Kronplatz
Objavljeno: 06.06.2019; Ogledov: 156; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici