SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA OBJAV V ZADNJIH 5 LETIH V REVIJI JOURNAL OF CONSUMER RESEARCH
Nina Vrbanec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Revija Journal of consumer Research je ena najstarejših revij, ki združuje psihologijo in vedenje uporabnikov na trgu. Članki v reviji so namenjeni proučevanju odjemalcev ter kako oni dojemajo, sprejemajo in se vedejo na trgu. Prva revija je izšla leta 1974, v kateri je objavil svoj članek tudi eden prvih strokovnjakov na področju psihologije v marketingu, George Katona. V diplomski nalogi smo se pri analizi revije omejili na zadnjih pet let. Revija je izšla od junija 2004 do marca 2007 štirikrat na leto, in od 2007 leta do 2009 šestkrat, kar pomeni, da smo analizirali 24 revij. Bibliometrija je raziskovanje kvantitativnih vidikov produkcije in diseminacije uporabe zapisanih informacij. Z bibliometrijo pridobimo podatke o avtorjih na področju, ki ga raziskujemo. Prav tako pa dobimo vpogled o razvoju tem na tem področju, kar pomeni tudi razvoj določene znanosti. Članke smo analizirali glede števila člankov v eni izdaji, dolžine člankov, števila člankov z grafi. Prav tako smo naredili analizo avtorjev po spolu, ter na koncu analizirali prvi objavljen članek v prvem izvodu revije Journal of Consumer Research.
Ključne besede: Journal of Consumer Research, George Katona, bibliometrija, analiza člankov, število avtorjev v reviji Journal of Consumer research, University of Pennsylvaniy, Chernev Aleksander, psihologija in vedenje porabnikov
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 1209; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

2.
PRAŠKA POMLAD IN ŽAMETNA REVOLUCIJA V LUČI SLOVENSKIH ČASNIKOV
Sergeja Harinski, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zgodovino Češkoslovaške od njenih demokratičnih začetkov z Masarykom po prvi svetovni vojni, počasnega vzpona komunistov med in po drugi svetovni vojni, poskus reformacije komunističnega sistema v praški pomladi leta 1968 ter postopen in nenasilen padec komunističnega režima z žametno revolucijo novembra 1989. Namen naloge je analiza predvsem dveh prelomnih dogodkov v zgodovini Češkoslovaške, praške pomladi in žametne revolucije, zakaj prva ni uspela, zadnja pa je. Njen namen je tudi ugotoviti, kako sta o dogodkih avgusta 1968 in novembra 1989 poročala časnika Delo in Večer, cilj naloge pa, kako sta si revoluciji podobni in kako se razlikujeta. Zanimalo me je tudi, kakšne kratkoročne in dolgoročne spremembe je žametna revolucija prinesla v zgodovino Češkoslovaške in njenih prebivalcev. Pri raziskovanju sem uporabila knjige v slovenskem in angleškem jeziku, časopisne članke ter spletne vire. Razmere za uspeh »socializma s človeškim obrazom« leta 1968 so bile še nezrele in niso vključevale masovnih ljudskih množic, čemur so sledile čistke v partiji. Generacija leta 1989 pa s preteklostjo ni bila obremenjena, zato ni poznala strahu pred komunizmom. Pod Václavom Havlom, ki mu je uspelo vključiti ljudske množice, je bil uspeh zmage demokracije nad komunizmom zagotovljen.
Ključne besede: Praška pomlad, Žametna revolucija, Vaclav Havel, Aleksander Dubček, Gustav Husak, normalizacija, Državljanski forum, disidentstvo
Objavljeno: 11.01.2012; Ogledov: 2411; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (571,70 KB)

3.
ŽIVLJENJE IN DELO ALEKSANDRA RAUTERJA
Polona Krenčan, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Življenje in delo Aleksandra Rauterja – duhovnika, pesnika in profesorja matematike – je bil, predstaviti Rauterjevo literarno ustvarjanje na podlagi sedmih tematskih sklopov, in sicer ljubezni, smrti, življenja, duhovnih, zgodovinskih in ljudskih pesmi ter pesmi, ki jih je pesnik posvetil pesnikom in pisateljem. Pričujoče delo prinaša strnjen pregled njegovega literarnega ustvarjanja, iskanje podobnosti in razlik med posameznimi pesniškimi zbirkami. Diplomsko delo je bilo teoretično zastavljeno, nastalo je s poglobljenim študijem literature in virov, tako da predstavlja ustvarjalen prispevek. Pri obravnavi so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna metoda (življenjepis Aleksandra Rauterja), komparativna metoda (primerjanje tematskih sklopov ljubezni, smrti, življenja, duhovne, zgodovinske in ljudske pesmi ter pesmi o pesnikih in pisateljih), metoda klasifikacije (umestitev literarnega ustvarjanja Aleksandra Rauterja v slovenski prostor in književnost) ter metoda sinteze in analize (analiza ugotovljenih dejstev). Pri analiziranju in sintetiziranju Rauterjevih literarnih del se je pokazalo, da so motivi zelo različni, saj je obseg njegovega zanimanja za raznovrstno tematiko zelo obsežen. Snov je pri večini pesmi vzeta iz avtorjevih doživetij in doživljanj, zato je pogosto opazna njegova refleksija. Prepoznavna sporočilnost njegovih pesmi je, da majhnim dogodkom pripiše velik pomen; skozi te želi bralce svoje poezije voditi v skladu s krščanskimi vrednotami in nauki.
Ključne besede: Aleksander Rauter, poezija, tematski sklop, ljubezen, smrt, življenje.
Objavljeno: 08.11.2012; Ogledov: 1408; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1003,44 KB)

4.
Kritika sovjetske družbe v izbranih delih Aleksandra Isajeviča Solženicina
Ana Peruci, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava tri pomembna književna dela ruskega pisatelja Aleksandra Isajeviča Solženicina, Nobelovega nagrajenca in ostrega kritika sovjetske družbe. Ta dela so: povest En dan Ivana Denisoviča in romana Prvi krog ter Rakov oddelek. Aleksander Isajevič Solženicin je preživel enajst let zapora, taborišč in izgnanstva. Grozovite izkušnje, ki jih je prestal skozi vsa omenjena leta, opisuje v svojih literarnih delih. V povesti En dan Ivana Denisoviča opisuje običajen dan zapornika v delovnem taborišču, v romanu Prvi krog predstavlja zaporniško življenje v posebnem raziskovalnem inštitutu Mavrino ter življenje svobodnih ruskih ljudi, roman Rakov oddelek pa opisuje ravnanje z bolniki, obolelimi za rakom, ki so v bolnišnici v Taškentu, hkrati pa raziskuje moralne temelje sovjetske družbe. Na začetku diplomskega dela podajam družbenopolitične razmere v Sovjetski zvezi v času Stalinove vladavine in po njegovi smrti ter značilnosti književnega ustvarjanja v tem času. Nato se osredotočam na Aleksandra Isajeviča Solženicina, njegovo življenje, pisateljsko pot ter značilnosti pisanja, še posebej na družbenokritično plat njegovega pisanja, pri čemer izpostavljam dela, v katerih je ta značilnost njegovega pisanja najbolj vidna. Pri tem opredelim še pojma kritični realizem in družbenokritična literatura. Nato se ukvarjam z njegovimi tremi literarnimi deli – En dan Ivana Denisoviča, Prvi krog in Rakov oddelek – ter predstavim njihove glavne značilnosti. Posebej izpostavim mesta v vseh treh omenjenih delih, kjer je kritika družbe najbolj vidna.
Ključne besede: Aleksander Isajevič Solženicin, En dan Ivana Denisoviča, Prvi krog, Rakov oddelek, ruska književnost, družbena kritika.
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 244; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (679,54 KB)

5.
BOLGARI, KNEZ IN EVROPA: KNEŽEVINA BOLGARIJA V LETIH 1878-1886 V LUČI ČASNIKOV SLOVENSKI NAROD IN SLOVENEC
Manja Erman, 2015, diplomsko delo

Opis: Leta 1878 se je končala zadnja v nizu rusko-osmanskih vojn 19. stoletja. Ruska zmaga je dokončno zapečatila usodo nekdaj ogromnega Osmanskega imperija, ki je že dobro stoletje pešalo in izgubljalo ozemlja. Rezultat vojne je bil podpis Sanstefanskega miru, ki je prinesel priznanje neodvisnosti Srbiji, Črni Gori in Romuniji ter po 500 letih ponovno vzpostavitev bolgarske države v obliki kneževine. A uspešna ruska ekspanzija je prestrašila evropske velesile; še posebej je na novem balkanskem zemljevidu izstopala nova država- Velika Bolgarija. Sledila je revizija dogovora v obliki Berlinskega kogresa, ki je Veliko Bolgarijo razkosal na tri dele: na Kneževino Bolgarijo, Vzhodno Rumelijo in Makedonijo. Slednji sta bili vrnjeni pod osmansko oblast. Bolgari so z mešanimi občutki sprejeli velik izziv: po več stoletjih so dobili svojo državo, obenem pa so premogli malo intelektualcev in vodij, ki bi bili izkušeni v političnih veščinah in organizaciji države. Morali so krmariti med evropsko politiko in njenimi ekspanzionističnimi težnjami in, kar je bilo še huje, gasiti notranje politične spore. Hkrati so ves čas razmišljali, kako bi razkosano deželo združili v eno, ne da bi zanetili politični požar. Po uspešni združitvi so bili v najranljivejših trenutkih napadeni s strani sosede, ki bi jim morala stati ob strani, saj se je sama dolgo časa borila za samostojnost. Ko so uspešno rešili še ta problem, pa so nenadoma ostali brez kneza. V tem delu bomo tako spremljali politične dogodke v letih 18781886 v luči slovenskih časnikov Slovenski narod in Slovenec. Spremljali bomo njuno navdušenje in kritiko nad Bolgari, knezom, Evropo, politiko, skratka vse pisanje, ki sta ga tekom osmih let objavila o kneževini in dogajanju znotraj nje. In tega ni bilo malo.
Ključne besede: kneževina, Bolgarija, Slovenec, Slovenski narod, Aleksander Battenberg, Vzhodna Rumelija, Rusija, Karavelov, Cankov, liberalci, konservativci, radikalci, Srbija, vojna, Osmanska država, Anglija, Nemčija, Plovdivski prevrat, narodno sobranje, volitve
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (899,39 KB)

6.
Izseljevanje iz Prekmurja v obdobju med letoma 1934 in 1941 v luči izbranih časnikov
Dejvid Balek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja izseljevanje iz Prekmurja, pri čemer se osredotoča na obdobje med 9. oktobrom 1934 in 6. aprilom 1941. Izseljevanje so Prekmurci dojemali kot eno izmed možnosti za boljši način življenja. Razlogi za izselitev so bili različni, prevladovali pa so ekonomski. Izseljevanje je postalo del vsakdana Prekmurcev in je kmalu preraslo okvire zgolj socialnega problema. Izseljenci so se med seboj razlikovali glede na kraj izselitve ter čas njihove odsotnosti. Izseljevanje je imelo nekatere pozitivne posledice, npr. večanje kupne moči prebivalstva, ter nekatere negativne posledice, kot je pojav nelegalne trgovine z devizami. Osnovo temu delu predstavlja pregled časopisnih člankov iz časnikov Jutro, Murska krajina, Slovenec in Mladi Prekmurec. Zaradi večje objektivnosti so ugotovitve podprte še s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: Izseljevanje, sezonsko delo, Prekmurje, druga svetovna vojna, Aleksander I.
Objavljeno: 18.07.2017; Ogledov: 109; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Aleksander Dev na Ptuju
Eva Murko, 2017, diplomsko delo

Opis: Aleksander Dev (1903—1967) je moderno usmerjen arhitekt, ki je deloval v Mariboru in bližnji okolici od tridesetih do šestdesetih let dvajsetega stoletja. Bil je eden od pionirjev mariborske moderne arhitekture v medvojnem času. Po končanem šolanju pri Jožetu Plečniku (1872—1957) v Ljubljani se je usmeril predvsem v funkcionalizem, opazijo pa se tudi odmevi ekspresionizma, stanovanjske gradnje devetnajstega stoletja in vplivi mentorja Plečnika. Njegov opus je širok in zajema predvsem stanovanjske in poslovne stavbe, počitniške koče, oblikovanje pohištva in notranje opreme, preureditev prostorov, v manjši meri tudi regulacije ulic, ukvarjanje s tipografijo. Pričujoče diplomsko delo obravnava arhitekturna dela Aleksandra, poznanega tudi pod imenom Saša, Deva na Ptuju, ki so nastala v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Za boljše razumevanje se naloga na začetku osredotoči na Devove mariborske gradnje, to so stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev (1930—1931), Hranilnica dravske banovine (1931—1932), Gospodarska zavarovalna zadruga Drava (1937—1940) ter Hutterjev blok (1940—1941). V primerjavi z omenjenimi se drugi del naloge posveti ptujskim gradnjam, to so Brenčičeva hiša, na kateri so opazni vplivi Plečnika, funkcionalistična Jedličkova hiša, enodružinska hiša Lešnik ter adaptacija obrambnega stolpa ob Dravi v Vinarski muzej, ki stoji na Dravski ulici, za katero je Dev leta 1937 pripravil regulacijski načrt. Gre za poskus umestitve teh projektov v Devov opus, ki še do danes ni bil sistematsko obdelan in kritično analiziran.
Ključne besede: Aleksander Dev, Saša Dev, arhitektura 20. stoletja, funkcionalizem, ekspresionizem, ptujska moderna arhitektura, mariborska moderna arhitektura, Jože Plečnik, stavba Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, Gospodarska zavarovalna zadruga Drava, Hranilnica dravske banovine, Hutterjev blok, Brenčičeva hiša, Jedličkova hiša, Vinarski muzej Ptuj
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 143; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (7,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici