| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Redizajn zavrženih oblačil
Ina Velički, 2014, diplomsko delo

Opis: Stara, ponošena oblačila, ki nam kar nekaj časa ždijo globoko v omari in na koncu končajo na smetiščih, kjer dodatno obremenjujejo okolje, lahko z malo domišljije ponovno postanejo uporabna. V diplomskem delu z naslovom »Redizajn zavrženih oblačil«, smo se na podlagi eksperimentiranja osredotočili, na izdelavo torbice, tunike, kape in rokavic, narejenih iz starih zavrženih oblačil, kjer je vsak model oziroma izdelek je unikaten.
Ključne besede: zavržena oblačila, upcycling – ponovna uporaba, torbica, kapa, rokavice, tunika
Objavljeno: 11.12.2014; Ogledov: 928; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
SPORAZUMI MED DRUŽBO IN ČLANI ORGANOV VODENJA O OMEJITVI VIŠINE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI
Petra Veinhandl, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se analizira vprašanje, ali je pogodbeno omejevanje odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe na eni strani in družbo na drugi strani s sklepanjem sporazumov o omejitvi višine takšne odškodninske obveznosti v slovenskem pravu veljavno, dopustno in zakonito. Gre za nov pogled na odškodninsko odgovornost uprave v Republiki Sloveniji, ki lahko sprva naleti na odpor. Vendar pa ga je potrebno obravnavati iz razloga, ker odškodninske obveze (tako višine zahtevkov kot višina odmerjenih odškodnin) po svetu in tudi v Republiki Sloveniji naraščajo. Potreba po sklepanju takšnih sporazumov se je pred nekaj leti pojavila med nemškimi menedžerji (pred več kot dvajsetimi leti se je ta primarno pojavila v ameriški zvezni državi Delaware), zato, ker so bili zneski pravnomočno priznanih odškodnin tako visoko odmerjeni, da so presegali finančne zmožnosti odgovornih menedžerjev za povrnitev odškodnine in so ogrožali njihovo eksistenco in eksistenco njihovih družin (znašali so tudi do strmoglavih 812 mio EUR). Ker so se tudi v Republiki Sloveniji že pričeli pojavljati takšni primeri, je to za slovensko poslovno prakso zelo aktualna tematika. Magistrsko delo izhaja iz primerjave z nemškim pravnim redom. Kot osrednje vprašanje se izpostavlja pravno naravo odškodninske obveznosti članov organov vodenja, kajti slovenska zakonodaja dopušča omejitve odškodninskih obveznosti le za obveznosti, ki imajo poslovno (pogodbeno) naravo, ne pa neposlovne (nepogodbene, deliktne). Po predstavitvi normativnega okvira odškodninske obveznosti članov organov vodenja družbe v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji zato se najprej analizira pravna narava odškodninske obveznosti članov organov vodenja. Ugotavlja se, da je le ta odvisna od tega, ali gre za razmerje članov organov vodenja do družbe (t.i. notranje razmerje) ali za razmerje do tretjih oseb, to je upnikov družbe, zaposlenih delavcev v družbi in družbenikov (t.i. zunanje razmerje). Prvo ima namreč kontraktualni (pogodbeni) značaj (naravo mešane pogodbe), drugo pa ne temelji na pogodbenem razmerju. Glede na to se zaključi, da je sklenitev sporazuma o omejitvi odškodninske obveznosti po višini dopustna le med člani organa vodenja in družbo, ne pa tudi med člani organa vodenja in tretjimi osebami. V nadaljevanju, po primerjavi načinov izključitev in omejitev odškodninske obveznosti članov organov vodenja družb v Republiki Sloveniji in primerjalno pravno v Zvezni Republiki Nemčiji, se analizira skladnost tovrstne pogodbene omejitve s splošnimi določili obligacijskega prava in specialnimi določili korporacijskega prava, zlasti določilom 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri tem pa ima posebej v vidu spremembo tega določila z novelo ZGD-1I (Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZGD-1) v delu, ki se nanaša na obvezno odbitno franšizo članov organov vodenja v primeru sklenitve D&O zavarovanja. Obravnava se tudi vprašanje, ali je pogoj za veljavnost takšnega sporazuma oziroma pogodbene omejitve obvezna ureditev v statutu s t.i. statutarno omejitvijo ali statutarno kapo (angl. Statutory Cap on Liability). Naloga vsestransko analizira tudi razloge za in proti (pro et contra) takšni obliki pogodbene omejitve odškodninske obveznosti članov organov vodenja in predstavi razmišljanje o pravni ureditvi omejitve višine odgovornosti članov organov vodenja v Republiki Sloveniji de lege ferenda. Na podlagi analize in primerjave med slovensko in nemško pravno ureditvijo se zaključuje, da je sklepanje sporazumov o omejevanju odškodninske obveznosti med člani organov vodenja družbe in družbo v slovenskem pravnem redu dopustno in veljavno ter se v poslovni praksi lahko uporablja, vendar pod določenimi pogoji.
Ključne besede: odškodninska odgovornost članov organov vodenja gospodarskih družb, načini omejitve odškodninske odgovornosti članov organov vodenja, sporazum med članom organom vodenja in družbo o omejitvi odškodninske odgovornosti po višini, statutarna omejitev (statutarna kapa)
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 479; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici