1. Platformization in Tourism : Typology of Business Models, Evolution of Market Concentration and European Regulation ResponsesMaja Turnšek, Vladimir Radivojević, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The paper serves to discuss the evolution of platform business models in tourism, the dynamics of market concentration, and regulatory interventions. We present the historical timeline of digitalization in tourism distribution models, starting from the Global Distribution Systems (GDS), and continuing with Online Travel Agencies (OTAs) and their market concentration in the duopoly of Expedia Group versus Booking Holdings Group. We continue to discuss the slow, yet uncertain, breaking of the global duopoly in the travel platforms market. On the one hand, the duopoly is challenged from the “bottom up”, where Airbnb is the most successful example, riding on the wave of popularity of the ideals of the “sharing economy” and the aftermaths of the 2008 global financial crisis. On the other hand, the duopoly is challenged from the “top down”—the most powerful digital players have started to extend their operations to tourism. The second section of the paper identifies three current areas of platformization in tourism operations—distribution, promotion and HRM. We analyze available industry and public statistics indicators in Europe for each of the three dimensions. Finally, we discuss the regulatory responses to the market concentration of travel distribution platforms. Although the challenge of market concentration is a global issue, and the threats are the same in many countries, we limit the discussion of regulation to the European context. In conclusion we discuss the possibilities of future development, and point to the threat of the further acceleration and interconnection of platformization and market concentration in the travel business.
Ključne besede: travel platforms, market concentration regulation, online travel agencies, Global Distribution Systems, Expedia, Booking.com, Airbnb, Tripadvisor, Google Travel, algorithmic management
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. USTAVNOPRAVNE DIMENZIJE REGULACIJE SODELOVALNEGA GOSPODARSTVA V EVROPSKI UNIJI : doktorska disertacijaKatja Vizjak, 2025, doktorska disertacija Opis: Pospešen razvoj sodelovalnega gospodarstva je spodbudil ponovno oceno tradicionalnih
regulatornih okvirov in obstoječih pravnih norm. Nekatere platforme sodelovalnega gospodarstva
ponujajo kombinacijo sektornih in storitev informacijske družbe, kar jih opredeljuje kot hibridne
entitete. Hkratna ponudba različnih vrst storitev zahteva določitev prevladujoče dejavnosti določene
platforme, ki pa se presoja od primera do primera. Navedeno povzroča pravno negotovost in
neskladno sodno prakso na nacionalni ravni. V doktorski disertaciji preučujemo vpliv izbire
institucionalnih alternativ v okviru večstopenjskega vladanja v EU na pravni status hibridnih
poslovnih modelov sodelovalnega gospodarstva, kot sta Uber in Airbnb, na enotnem trgu EU.
Zastavili smo si naslednja vprašanja: Kako različni nacionalni predpisi vplivajo na delovanje in
konkurenčnost platform sodelovalnega gospodarstva? Kakšno vlogo ima Sodišče EU pri oblikovanju
pravnega okvira za platforme sodelovalnega gospodarstva? Kako izbrana institucionalna struktura
vpliva na regulacijo hibridnih poslovnih modelov v EU? Kakšne so pravne in praktične posledice
razlik v pristojnostih med institucijami EU in nacionalnimi institucijami pri regulaciji sodelovalnega
gospodarstva? Pri tem je bil uporabljen pristop mešanih metod za analizo ključnih pravnih odločitev
Sodišča EU in nacionalnih sodišč. V skladu z najnovejšo prakso Sodišča EU je platforma Airbnb
obravnavana kot ponudnik storitev informacijske družbe ter kot takšna predmet določil Direktive o
elektronskem poslovanju 2000/31/ES. Nasprotno pa je regulacija platforme Uber zaradi njegove
opredelitve kot prevozniško podjetje predmet skupne pristojnosti med institucijami EU in državami
članicami EU na področju prevoznih storitev. Disertacija tako sproža razpravo o ustreznosti
obstoječega regulatornega okvira in analizira možnost vzpostavitve ustreznega institucionalnega
okvira, bodisi centraliziranega na ravni EU bodisi decentraliziranega na ravni držav članic EU, ki bi
zagotovil vsebinska pravila za celovito urejanje pravnega statusa hibridnih poslovnih modelov, kar
bi omogočilo enotnejše pogoje za njihovo delovanje na enotnem trgu EU.
Ključne besede: sodelovalno gospodarstvo, notranji trg EU, sodelovalna platforma, enotni
digitalni trg, načelo subsidiarnosti, načela delitve pristojnosti, večstopenjsko vladanje, hibridna
narava, Uber, Airbnb
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (2,38 MB) |
3. Analiza in primerjava uporabniške izkušnje z airbnb in booking platformama za kratkoročno oddajo nepremičnin z vidika gostiteljaBarbara Jerković Golob, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobni dobi digitalizacije se turizem, zlasti pa kratkoročna oddaja nepremičnin hitro razvija, kar za gostitelje po svetu prinaša nove izzive in priložnosti. Ta magistrska naloga se osredotoča na analizo in primerjavo uporabniške izkušnje na dveh priljubljenih platformah za kratkoročno oddajo nepremičnin, AirBnb in Booking.com, z vidika gostiteljev, ki se soočajo s številnimi dejavniki, ki vplivajo na uspešnost njihovega poslovanja.
V uvodnem delu naloge je izpostavljen pomen turizma za gospodarsko rast, saj ta sektor v Sloveniji predstavlja ključno komponento, ki prispeva k višjemu bruto domačemu proizvodu (BDP) in zaposlenosti. Z rastjo ponudbe kratkoročnih najemov se odpirajo nove možnosti in spremembe v obnašanju potrošnikov, ki vplivajo na marketinške strategije ter postopke komunikacije z gosti.
Teoretični del magistrske naloge se osredotoča na analizo marketinga storitev, značilnosti in razvoj storitvenega sektorja, s posebnim poudarkom na vprašanjih, povezanih z konceptom marketinga storitev ter na to kako ta koncept s svojimi specifičnimi značilnostmi vpliva na strategije trženja in kakovost storitev. Skozi teoretični okvir raziskava ugotavlja, kako lahko ponudniki in odjemalci izboljšajo svoje storitve in uporabniško izkušnjo ter s tem povečajo zadovoljstvo uporabnikov in dosežejo višjo stopnjo zvestobe. Magistrska naloga tako ponuja celovit vpogled v teorijo marketinga storitev, ki lahko služi kot osnova za analizo in primerjavo praktičnih izkušenj gostiteljev na izbranih platformah, teoretični okvir pa postavlja temelje za empirični del naloge.
Naloga natančno opisuje različne aspekte delovanja obeh platfrom, od postopka registracije nepremičnine do interakcije z gosti, pristojbin in cenovne politike, kar je ključnega pomena za razumevanje, kako lahko gostitelji optimizirajo svojo izkušnjo na teh platformah. S pomočjo empirične raziskave smo analizirali uporabniško izkušnjo, pri čemer smo se osredotočili na zbrane podatke o prednostih in slabostih obeh platform, s katerimi se lahko uporabniki srečajo pri svojem poslovanju.
Obdobje analize se specifično osredotoča na leto 2023, ko se ugotavlja, da AirBnb in Booking.com ponujata različne funkcionalnosti in značilnosti, ki lahko močno vplivajo na učinkovitost oddajanja nepremičnin. Pomembne spremenljivke, ki jih raziskava preučuje vključujejo pogostost rezervacij, komunikacijo med gostom in gostiteljem, pričakovanja ter ocene uporabnikov, kot tudi ekonomske rezultate, ki jih gostitelji uspejo doseči na obeh platformah.
V osrednjem delu raziskave so zbrani podatki analizirani in interpretirani z namenom globjega razumevanja dinamike delovanja obeh platform. Rezultati raziskave kažejo, da AirBnb gostiteljem, ki so v neposrednem stiku z gosti omogoča bolj osebno in pristno izkušnjo, medtem ko Booking.com ponuja večjo preglednost in več možnosti pri upravljanju rezervacij in partnerstvih. V analizi zaslužkov pa se naloga osredotoča na konkretne primere dveh enot, Apartments Jerković 2+2 in Place for 2, kjer so zbrani podatki o rezervacijah, zaslužkih in spreminjajočih se trendih na obeh platformah. Te informacije so izjemno dragocene pri razumevanju, kako optimizirati cene in povečati stopnjo zasedenosti v enoti.
Na osnovi raziskovalnih izsledkov predlagamo priporočila za potencialne in obstoječe uporabnike obeh platform, z namenom, da bi le ti izboljšali svoje odločitve in strategije upravljanja nepremičnin. Ugotovitve nudijo pomemben vpogled v delovanje platform, kar lahko pripormore k boljšim poslovnim strategijam in učinkovitosti pri oddajanju nepremičnin. Sklep naloge podaja celovito sliko o vplivu teh platform na uporabniško izkušnjo in uspešnost gostiteljev v sodobnem turističnem sektorju, kar nakazuje na nujnost nadaljnih raziskav, prilagoditev strategij v skladu z nenehnimi spremembami v turizmu ter na vse hitrejše in frekventnejše spremembe potrev in pričakovanj sodobnih potrošnikov, ki preoblikujejo trg kratkoročnih najemov.
Ključne besede: marketing storitev, uporabniška izkušnja, airBnb, booking, kratkoročno oddajanje.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (7,09 MB) |
4. Motivations for hosting on Airbnb : the case of SloveniaKatja Kokot, Maja Turnšek, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The ‘platform economy’ has evolved over the years into a global phenomenon. The focus of this paper is the motivations of Slovene hosts to use the Airbnb platform. While Airbnb was originally optimistically discussed as an element of ‘the sharing economy’, it has become known as one of the key players of the ‘platform economy’, belonging to the area of the so-called capital platforms, which allow participation-based primarily based on ownership of capital. Our research amongst a sample of 103 officially registered accommodation providers in Slovenia has shown that Airbnb is the second-most used platform, on average bringing a third of income for the surveyed participants, while Booking.com brings about half of their income. Furthermore, the results show that monetary motives prevail among Slovene hosts. However, social and moral motives are also strongly expressed. These findings indicate that the perceived primary purpose of Airbnb is generating additional earnings due to a surplus of real estate capital. A higher share of income from hosting in comparison to other types of income is correlated with the expressed importance of monetary motives. In contrast, the prevalence of social motives is influenced by fear of loneliness, cultural openness, and hosts’ global prosociality.
Ključne besede: Airbnb, motivation for accommodation provision, sharing economy, platform economy, hospitality, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 17.01.2024; Ogledov: 390; Prenosov: 13
Celotno besedilo (19,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovenci kot Airbnb gostje: poskus segmentacijeAnja Lukan, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava turistični trend airbnb, ki je vedno bolj v porastu tako na nacionalni kot na globalni ravni. Airbnb je spletna platforma, ki v največji meri omogoča souporabo in oddajanje nastanitvenih kapacitet. Temeljni namen naloge je razširitev znanstvenih spoznanj in znanj s praktičnimi implikacijami o uporabnikih Airbnb v Sloveniji. Natančneje, s pomočjo te raziskave bodo lahko slovenski ponudniki nočitev preko Airbnb oz. gostitelji (angl. hosts) imeli večji vpogled v to, kakšni so slovenski gostje Airbnb in kakšni so njihovi potovalni motivi. Teoretični del naloge opredeljuje delitveno ekonomijo, natančneje, delitveno ekonomijo v turizmu in P2P namestitve, opisuje platformo Airbnb, pojasnjuje pa tudi pojme motivacije, motivov in segmentacije. Diplomska naloga zajema raziskavo, pri kateri smo uporabili anketni vprašalnik, s ciljem oblikovati segmentacijo slovenskih gostov Airbnb ter omogočiti vpogled v motive in navade predstavnikov posameznega segmenta na področju namestitve. Zbrane podatke smo obdelali s programom SPSS. Na podlagi rezultatov smo oblikovali osrednjo segmentno skupino, ki temelji na motivih za uporabo. Prav tako smo izdelali vpogled v navade slovenskih uporabnikov Airbnb in ustvarili izhodišča za nadaljnja raziskovanja platforme Airbnb v Sloveniji.
Ključne besede: Airbnb, delitvena ekonomija, segmentacija, motivi, namestitev
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1428; Prenosov: 235
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Izzivi davčnega prava v luči sodobnih digitalnih tehnologijIris Hajd, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana tematika obdavčenja na področju digitalne tehnologije. Razdeljena je na več sklopov, kjer so pod drobnogled vzeti instituti avtomatizacije delovnih procesov na račun uvajanja robotske tehnologije, sodelovalno gospodarstvo v povezavi z internetnimi platformami in nenazadnje novosti obdavčenja na področju digitalnega gospodarstva ter obravnava obdavčitve dohodkov iz poslovanj s kriptovalutami. Pri avtomatizaciji in pojavu robotske tehnologije v delovnih procesih, v osnovi povzroča težavo že sama definicija pojma robot. Z davčnega vidika pa je tematika zanimiva predvsem zato, ker avtomatizacija delovnih procesov in posledično nadomeščanje delovne sile z roboti prinaša največji delež prihodka v državni proračun – davek na dohodek iz zaposlitve. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je povprečna plača zaposlenega brez otrok v Sloveniji obremenjena z davki in dajatvami v višini 40,0%. Ali je smiselna uvedba davka na robote? Država ima na voljo tudi alternativne rešitve, kot je recimo povišanje stopnje davka dohodka pravnih oseb, uvedba univerzalnega temeljnega dohodka, uvedba pavšalnega davka ipd.
Sledi obravnava sodelovalnega gospodarstva, katerega je Evropska Komisija v Evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo definirala kot »poslovne modele, pri katerih se dejavnosti omogočajo prek platform za sodelovanje, ki ustvarjajo odprt trg za začasno uporabo blaga ali storitev, ki jih pogosto zagotavljajo posamezniki«. Bistvena razlika modelov sodelovalnega gospodarstva v primerjavi z obstoječimi oblikami poslovanja je v tem, da novi modeli le oblikujejo trg, preko katerega lahko ponudniki s pomočjo interneta ali mobilne aplikacije nudijo svoje storitve. Poleg smernic iz Agende, ima Komisija namen vzpostaviti tudi »okvir spremljanja«, s katerim bo redno sledila trendom cen, spremljala kakovost storitev in nadzirala regulativni razvoj v državah članicah, še posebej v primerih, ko bi nacionalna ureditev ali pravne praznine v povzročale ovire ali težave pri razvoju sodelovalnega gospodarstva na neutemeljen način. Z davčnega vidika je kot primer vzeta platforma Airbnb, namenjena oddajanju sob, apartmajev in drugih nepremičnin, ki jih gostitelj nudi svojim gostom (registriranim uporabnikom) proti plačilu.
Tudi na področju digitalnega gospodarstva se obetajo pomembne novosti, ki jih je prinesel nov predlog Evropske Komisije z ukrepi za zagotovitev pravične obdavčitve. Reforma pravil se med drugim nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb. Dobiček se naj zabeleži in obdavči tam, kjer imajo podjetja pomembno interakcijo z uporabniki prek digitalnih kanalov. V tej zvezi je podrobneje obravnavana še tematika obdavčenja dohodkov, ki nastanejo pri poslovanju s kriptovalutami. Težava ponovno nastane pri definiciji, saj niti na ravni EU ni enoznačne definicije pod kaj jih umestiti. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.
Ključne besede: Davek na robote, kriptovalute, ICO, digitalno gospodarstvo, internetne platforme, airbnb.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1316; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,08 MB) |
