| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVZEM PODJETJA V SLOVENIJI PO NOVI ZAKONODAJI
Simona Smrekar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proces priključitve Slovenije Evropski uniji in naraščajoča konkurenca podjetij iz držav Evropske unije sta pomembna dejavnika, ki slovenska podjetja dodatno spodbujata h kapitalskemu povezovanju. Pri tem prevečkrat pozabljamo, da je kapitalsko povezovanje ena od možnih oblik rasti podjetja, osnova katere je ekonomska logika. Povezovanje je potrebno in pozitivno, saj lahko poveča učinkovitost podjetij in jih pripravi na konkurenčni boj doma in v tujini. Včasih je tudi manj premišljeno in ne temelji na racionalnih razlogih, zato ne prinese napovedanih učinkov. Do združevanja in prevzemov prihaja najpogosteje v tistih dejavnostih, kjer igra pomembno vlogo ekonomija obsega in s tem povezani nižji stroški (trgovina, bančništvo, živilska industrija, kemija, farmacija), in v podjetjih, ki so potencialne tarče tujih investitorjev. V diplomskem delu sem predstavila različne oblike prevzemov. Podrobneje sem predstavila oziroma primerjala stari in novi zakon o prevzemih ter postopke pred (krediti, garancije …) in po prevzemu (konsolidacija), dotaknila sem se tudi vloge nadzornih institucij (Urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev), ki imajo nad prevzemi podjetij nadzor.
Ključne besede: prevzem podjetja, zakon o prevzemih, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Urad za varstvo konkurence, konsolidacija
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1818; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (690,45 KB)

2.
TEORIJA BISTVENE DOBRINE V SMISLU ČLENA 102 PDEU
Barbara Frece, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Ključne besede: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (740,41 KB)

3.
Pomen in dokazovanje relevantnih trgov v odškodninskih sporih zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij
Jan Žičkar, 2019, magistrsko delo

Opis: Sodni spori, v katerih en gospodarski subjekt od drugega gospodarskega subjekta zahteva plačilo odškodnine zaradi zlorabe prevladujočega položaja, v praksi predstavljajo obsežne spore, v katerih se pojavlja večje število tako pravnih kot dejanskih vprašanj, pri čemer je sporna vprašanja potrebno obravnavati po smiselnem vrstnem redu, saj je določena izmed njih potrebno rešiti predhodno iz razloga, da je k razreševanju oziroma presoji nadaljnjega oziroma nadaljnjih sploh mogoče pristopiti. Vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti v začetni fazi spora, je določitev upoštevnega trga. Eno izmed možnosti stranke za podajo navedb in dokazovanje upoštevnega trga v odškodninskem sporu zaradi zlorabe prevladujočega položaja na področju telekomunikacij predstavljajo odločbe Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: AVK), ki med drugim spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter odločbe in analize Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: AKOS), ki na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava na področju elektronskih komunikacij določa produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, pri čemer sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence. Prvi organ predstavlja organ, pristojen za varstvo konkurence, drugi pa organ, ki je med drugim pristojen za sektorsko regulacijo na področju telekomunikacij. Organ za varstvo konkurence sankcionira protikonkurenčna ravnanja praviloma za nazaj, tj ex-post, pri čemer gre praviloma za prepoved določenih ravnanj, sektorski regulator pa regulira trg praviloma vnaprej, tj. ex-ante, z namenom preprečiti protikonkurenčna ravnanja, pri čemer gre praviloma za ukrepe v smislu določanja obveznosti določenega ravnanja. V primeru spora med pravdnima strankama o opredelitvi in določitvi upoštevnega trga se lahko stranka kot na svoje lastne navedbe sklicuje na odločbe konkurenčnega organa in/ali sektorskega regulatorja oziroma njihovo vsebino uporabi za ta namen, jih predlaga kot dokaze o obstoju ter vsebini določenega upoštevnega trga ali pa gre za kombinacijo obojega. Jasno je, da je sodišče vezano na pravnomočno odločbo konkurenčnega organa o kršitvi ali pravnomočno odločbo o kršitvi, izdano v postopku sodnega varstva zoper odločbo agencije. Iz tega izhaja, da je sodišče vezano na odločbo konkurenčnega organa glede protipravnega ravnanja subjekta, pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je pri tem vezano tudi na ugotovitev obstoja in obsega samega relevantnega trga, kot je bil ugotovljen v odločbi. V zvezi z odločbami sektorskega regulatorja pa se kot ključno postavlja vprašanje, ali jih je potrebno upoštevati kot neposreden dokaz o obstoju določenega upoštevnega trga, ali pa je potrebno njihovo vsebino šteti kot del navedb stranke ter končno, ob upoštevanju vsebine ugovorov nasprotne stranke, določiti upoštevni trg posebej za potrebe odškodninskega spora. Pri tem je potrebno upoštevati naravo ter namen teh odločb, saj ima sektorski regulator z opravljanjem vnaprejšnje regulacije drugačne cilje kot konkurenčni organ, ki sankcionira protikonkurenčna ravnanja za nazaj, čeprav oba organa uporabljata za opredelitev upoštevnih trgov metode, ki so skladne z načeli konkurenčnega prava.
Ključne besede: konkurenčno pravo, zloraba prevladujočega položaja, odškodninski spor, relevantni trgi, dokazovanje, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, odločbe
Objavljeno: 28.06.2019; Ogledov: 94; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (588,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici