| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Recikliranje odpadnih plastičnih mas s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Kaja Makoter, 2023, magistrsko delo

Opis: Poliolefini, med katerimi sta najbolj zastopana predstavnika polietilen (PE) in polipropilen (PP), so daleč največji razred sintetičnih polimerov, ki se danes izdelujejo in uporabljajo. Predstavljajo več kot 40 % letno proizvedene plastike, pri čemer se ta količina povečuje in s tem se povečuje tudi letna količina proizvedenih odpadkov. Da bi lahko ta odpadni material pretvorili v uporabne produkte, smo izvedli hidrotermično razgradnjo različnih materialov iz PE in PP z nadkritično vodo. Hidrolizo smo izvedli na osnovnem in recikliranem HDPE pri različni temperaturi (425 °C in 450 °C ) in različnih reakcijskih časih (15 min do 240 min). Pri reakcijskih pogojih 450 °C in 60 min smo degradirali tudi ostale poliolefinske mešanice (metaloceniski LLDPE, dva reciklirana LDPE, dve mešanici granulata (MDPE+LLDPE in LDPE+rLDPE) in foliji iz teh dveh granulatov, folijo PP in vrečko iz LDPE materiala. Kot rezultat smo dobili produkte trdne, plinske, oljne in vodne faze. Trdne faze smo analizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektrskopijo (FTIR), oljne in plinske faze smo analizirali s plinskim kromatografom z masnim spektrometrom (GC-MS) in vodne faze na analizatorju celokupnega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da pri kratkih reakcijskih časih nastajajo voski, medtem ko z daljšanjem reakcijskih časov dobimo oljne produkte. V vseh primerih belega ali prozornega granulata in prozorne folije, je nastalo manj kot 1 % ostanka. Več ostanka je nastalo v primeru materialov, ki so vsebovali aditive, torej pri vHDPE (1,57 %), rLDPE2 (1,43 %) in pri vzorcu vrečke (2,97 %). Oljna faza predstavlja tudi glavni produkt razgradnje poliolefinov. Pri vseh vzorcih smo pri 450 °C in 60 min dobili izkoristek oljne faze višji od 89 %. Največji delež oljne faze pri polipropilenskem materialu so predstavljale aromatske spojine (46,77 %), med tem ko pa so v primeru polietilenskih materialov največji delež predstavljali nasičeni alifatski ogljikovodiki (med 50 % in 55 %). Pri osnovnem in recikliranem HDPE smo ugotovili, da je izkoristek plinske faze naraščal z naraščanjem reakcijskega časa (pri osnovnem od 1,32 % do 25,62 % in pri recikliranem od 1,29 % do 29,23 %). Izkoristki ostalih poliolefinskih mešanic pri pogoju 450 °C in 60 min so bili med 4 % in 10 %. Plinske faze so bile o večini sestavljene iz krajših alkanov in alkenov (C1-C6), med katerimi prevladujeta etan in propan. Najvišjo koncentracijo celokupnega ogljika v vodni fazi smo dokazali v primeru osnovnega HDPE materiala (2458 mg/L) pri 450 °C in 60 min. Rezultati te študije kažejo, da nadkritična voda predstavlja dober reakcijski medij za pretvorbo odpadnih poliolefinov v uporabne produkte.
Ključne besede: poliolefini, hidrotermična razgradnja, nadkritična voda, GC-MS, FTIR, TOC
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,91 MB)

3.
Hidrotermično recikliranje volnenih tekstilnih odpadkov : magistrsko delo
Urška Vtič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo odpadno barvno in brezbarvno volno hidrotermično reciklirali in s tem želeli pridobiti čimvišje izkoristke in molekulske mase nastalih keratinskih produktov. Prav tako pa je bil naš namen, da bi z različnimi tehnikami uspešno razbarvali barvne volnene odpadke. Izolacija keratina iz volnenih tekstilnih odpadkov s podkritično vodo je tako potekala pri temperaturi 180 in 200 °C ter reakcijskem času 10, 30 in 50 minut, kot material pa je bila uporabljena modra, oranžna in brezbarvna volna. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji izkoristek (84,55 %) keratina dosežen v primeru modre volne pri pogojih 200 °C in 50 minut. Najnižji izkoristek keratina (19,38 %) pa smo dosegli v primeru oranžne volne pri 180 °C ter 10 minut. Pridobljene keratinske produkte smo ustrezno okarakterizirali s FTIR-ATR spektroskopijo ter jim s pomočjo SDS-PAGE elektroforeze določili molekulske mase, ki so v vseh primerih znašale med 3,5 in 15 kDa. Tekom razgradnje v podkritični vodi smo sicer ugotovili, da so barvila iz odpadne barvne volne še vedno prisotna v reakcijski mešanici, a niso bistveno vplivala na lastnosti keratinskega produkta. Tako smo v nadaljevanju barvne volnene odpadke poskušali razbarvati še z uporabo nadkritičnega CO2. Pri tem se je odstranilo le 9,6 % oranžnega barvila in samo 4,8 % modrega barvila. Volno smo poskusili razbarvati še s pomočjo ocetne kisline, vodikovega peroksida, amonijevega persulfata in 0,4 % natrijevega hipoklorita. Pri hidrolizi z ocetno kislino smo ugotovili, da je razbarvanje odvisno od količine dodane kisline, saj se je največ barvila (11,74 %) odstranilo v primeru dodatka 4 mL ocetne kisline (k 40 mL vode v reaktorju), kjer pa smo že opazili začetno razgradnjo materiala v keratinske produkte. Vidno razbarvanje odpadne modre in oranžne volne pa smo dosegli z dodatkom vodikovega peroksida in amonijevega persulfata, a smo v nadaljevanju prav tako ugotovili, da je tekom razbarvanja prišlo do deformacije materiala.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, razbarvanje, elektroforeza, FTIR-ATR spektroskopija, podkritična voda, nadkritični CO2
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (6,32 MB)

4.
Razvoj sintezne metode za pripravo biarilov z Ullmannovo reakcijo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Žiga Škrinjarič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena sinteza in karakterizacija biarila N-benzilanilina, ki smo ga sintetizirali z Ullmannovo reakcijo po mehanizmu križnega spajanja (angl. cross coupling). Z namenom pridobitve čistega produkta s čim višjimi izkoristki smo reakcije sinteze izvedli z optimiziranjem treh reakcijskih pogojev, in sicer temperature, časa reakcije in atmosfere, v kateri je reakcija potekala. Končne produkte Ullmannove reakcije smo okarakterizirali z infrardečo in jedrsko magnetno spektroskopijo. Z infrardečo spektroskopijo smo potrdili nastanek biarila N-benzilanilina pri vseh testnih reakcijah, v nekaterih primerih tudi prisotnost benzilamina oz. jodobenzena. Z jedrsko magnetno resonanco smo potrdili njihovo kemijsko strukturo in določili njihovo razmerje v vzorcu. Ugotovili smo, da višje izkoristke N-benzilanilina dosegamo z reakcijami, ki jih izvedemo v dušikovi atmosferi pri 80°C in trajajo dlje časa, pri reakcijah na zraku pa N-benzilanilin oksidira do N- benzilidenanilina, ki se pojavlja v produktu v višjih koncentracijah.
Ključne besede: Ullmannova reakcija, križno spajanje, biarili, N-benzilanilin, FTIR, NMR
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 421; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

5.
Sinteza in karakterizacija amino funkcionaliziranega akrilamida kot prekurzorja za inteligentne polimere : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Kaja Kogal, 2023, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo z nukleofilno acilno substitucijo sintetizirali funkcionalizirane akrilamide, ki so predstavljali osnovno monomerno enoto za nadaljno polimerizacijo. Reakcija sinteze monomerov je potekla med enim aminom in enim kislinskim kloridom. Za amine smo uporabljali etilen diamin (EDA), tris(2 aminoetil) amin (TAEA) ali bis(2-hidroksipropil) amin (BHPA), za kislinske kloride pa smo izbrali akriloil klorid (ACl) ali metakriloil klorid (MACl). Reaktante smo raztopili v topilu diklorometan (DCM), ob prisotnosti trietilamina (TEA). Nato smo produkte reakcij uporabili kot monomere pri prosti radikalski polimerizaciji. Polimerizacijo smo izvajali v masi ob prisotnosti termičnih iniciatorjev α,α' azobisizobutironitrila (AIBN) oziroma kalijevega peroksidisulfata (KPS). Uspešnost sinteze monomerov, torej kemijsko strukturo, smo preverili s pomočjo Fourierjeve transformacijske infrardeče spektroskopije (FTIR) in spektroskopije jedrske magnetne resonance (NMR), medtem ko smo polimere okarakterizirali s Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Produkti, ki so bili sintetizirani z metakriloil kloridom so se izkazali za uspešne pri sintezi monomerov in tudi pri polimerizaciji. Nadaljni razvoj takšnih materialov bi ogromno doprinesel na področju bioloških aplikacij, predvsem pri celičnem inženiringu in na področju odzivnih materialov.
Ključne besede: amino funkcionaliziran akrilamid, nukleofilna substitucija, radikalska polimerizacija, polimeri, FTIR, NMR
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

6.
Študij biorazgradnje zaščitnih mask (covid-19) na osnovi respirometrijskih meritev v kompostu : magistrsko delo
Žiga Šrot, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko biorazgradnje zaščitnih mask. Zaščitne maske iz naravnih in sintetičnih materialov smo zakopali in pomešali s kompostom. Zaradi vse višje globalne onesnaženosti s plastičnimi odpadki in akumulacije mikroplastike v ekosistemih moramo nujno strmeti k alternativnim, bolj trajnostnim metodam spopadanja z odpadki. Eksperimentalni del smo opravili na respirometru slovenskega proizvajalca ECHO Instruments d.o.o. Pred samo raziskavo biorazgradnje smo izvedli preliminarni test, s katerim smo določili aktivnosti izbranih kompostov in tistega z najvišjo aktivnostjo določili za nadaljnje delo. Izbran kompost in razrezane koščke mask smo po standardu ISO 14855-2:2018 natehtali in pomešali v reaktorjih. Napolnjene reaktorje smo preko cevk povezali s senzorskim sistemom respirometra, kjer smo zagotavljali konstantne pogoje. Respirometrične meritve o biorazgradnji materialov smo zbirali dva meseca in pol. Stopnjo biorazgradljivosti materialov smo izračunali na podlagi meritev produkcije ogljikovega dioksida v reaktorjih in meritev vsebnosti organskega ogljika v materialu ter izračunane vrednosti primerjali z referenčno snovjo – mikrokristalno celulozo. Rezultate o biorazgradljivosti materialov smo preverili še z FTIR spektrometrijo in s posnetki pod mikroskopom. Vzorci mask iz naravnih materialov so se razgradili precej dobro, najbolje med njimi delci maske iz mešanice lanu in bombaža (v 71,63 %), medtem ko so se delci maske iz polipropilena razgradili v 1,89 %.
Ključne besede: biorazgradnja, kompostiranje, mikrokristalna celuloza, zaščitne maske, FTIR spektoskopija, respirometrija.
Objavljeno v DKUM: 05.04.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,30 MB)

7.
Optimizacija sinteze nanoceluloze iz bakterije Komagataeibacter hansenii : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Polona Potočnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga proučuje vpliv različnih parametrov na sintezo bakterijske celuloze (BC) iz bakterije Komagataeibacter hansenii. V časovnem obdobju šestih tednov smo sintetizirali BC na produkcijskih gojiščih, ki so bila izpostavljena različnim pogojem gojenja. Optimizirali smo naslednje pogoje gojenja: volumen inokuluma, različna produkcijska gojišča z različno koncentracijo vira ogljika, vpliv prisotnosti svetlobe in čas gojenja. BC smo izolirali po postopku čiščenja z NaOH s pomočjo centrifugiranja. Karakterizacija in čistost produkta sta bili določeni s FTIR analizo. Rezultati so pokazali, da je sinteza BC najučinkovitejša pri večjem volumnu dodanega inokuluma, višji koncentraciji vira ogljika v produkcijskem mediju in brez prisotnosti svetlobe. Po štirih tednih gojenja smo zaradi upočasnitve rasti produkta dodali sveže pripravljen gojitveni medij in s tem povečali produkcijo BC v 6 tednih gojenja.
Ključne besede: sinteza, optimizacija, gojenje, bakterijska celuloza, Komagataeibacter hansenii, FTIR
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 1030; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

8.
Hidroliza triacetina z uporabo encima lipaze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Nina Belina, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali reakcijo hidrolize triacetina pri različnih pogojih. Reakcije smo najprej izvajali v fosfatnem pufru (c = 0,05 mol/L), pri pH = 7, kateremu smo dodali 1 mL 99 % triacetina. Reakcije so potekale pri (25, 30 in 35) °C in z različnimi količinami dodanega katalizatorja – encima lipaze (0,2; 0,4 in 0,6) g. Za primerjavo smo izvedli reakcije z 0,5 in 2 mL triacetina pri vseh treh temperaturah in 0,2 g lipaze. Na koncu smo se odločili izvesti dve reakciji pri najvišji temperaturi in največji količini dodane lipaze z 1 mL triacetina in fosfatnim pufrom s pH=6 in 8. Za spremljanje reakcij smo uporabili in- situ ReactIR 702L, podjetja Mettler Toledo. Ugotovili smo, da dosežemo pri reakciji izvedeni pri 35 °C, z 0,6 g dodane lipaze in pri pH=7 in 8 najvišjo presnovo. Iz rezultatov je razvidno, da je reakcijska hitrost višja pri višjem pH. Dobljene rezultate smo opisali z Michaelis-Menten-inim modelom. Povprečne Michaelis-Menten-ine konstante so 103,9; 104,8 in 238,3 mol/L in aktivacijske energije 104,2; 109,3 in 64,3 kJ/mol za reakcije z 0,2; 0,4 in 0,6 g dodane lipaze. Izračunane konstante proizvodnosti so manjše pri nižji temperaturi in manjši količini dodane lipaze.
Ključne besede: triacetin, hidroliza, diacetin, lipaza, FTIR
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

9.
Stabilnost cinkovega oksida v gelskih strukturah in njegovo antibakterijsko delovanje : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Sara Karlovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza antimikrobnih gelskih struktur, ki bi se lahko uporabljale v medicini za oskrbo in celjenje ran. Uporabili smo polisaharidne materiale, saj so ne toksični, biorazgradljivi in v naravi prisotni v velikih količinah. Med sintezo smo gelskim strukturam dodali nanodelce cinkovega oksida n(ZnO), saj delujejo antimikrobno. Gelske strukture smo ustrezno karakterizirali z infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo (FTIR), z vrstičnim elektronskim mikroskopom (ESEM), merjenjem kontaktnih kotov, vezave tekočine ter antimikrobne teste s pomočjo disk difuzne metode. Gelske strukture z različnimi deleži ZnO smo izpostavili bakterijam Escherichia coli in Staphylococcus aureus z namenom določitve njihovega antibakterijskega delovanja. Ugotovili smo, da imajo liofilizirane gelske strukture visoko stopnjo poroznosti, so hidrofilne, dobro vežejo puferske tekočine ter so v primeru kovalentnega vezanega n(ZnO) tudi antimikrobne. Za antibakterijsko delovanje je pomembna interakcija med karboksimetil skupino in Zn, ki stabilizira ujetje nanodelcev v gelski strukturi.
Ključne besede: cinkov oksid, gelske strukture, antibakterijsko delovanje, FTIR, ESEM
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 908; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
Razvoj kompozitnega materiala s kanabidiolom in celulozo : magistrsko delo
Kaja Vrezner, 2020, magistrsko delo

Opis: Veliko žensk se med menstruacijo bori z menstrualnimi krči. Da bi pripomogli k rešitvi tega problema, želimo izdelati tampon, s kanabidiolom (CBD), kateri ima zelo velik potencial v zdravstvu. Poleg tega gre za naravno in biorazgradljivo spojino. Namreč veliko sintetičnih zdravil se nepravilno odlaga, kar ima na okolje negativen vpliv. Z nano-kapsulacijo smo poskušali ujeti CBD v liposome, saj ti izboljšajo absorpcijo kanabidola. Učinkovitost kapsulacije smo preverjali z FTIR spektroskopijo, meritvami velikosti delcev, elektronsko mikroskopijo in GC-MS analizno metodo. Rezultati so pokazali, da se je CBD ujel v liposome. Tako pripravljeno formulacijo smo nanesli neposredno na celulozna vlakna. Analiza je pokazala, da je funkcionaliziran celulozni vzorec antioksidativen, protimikroben in sposoben desorpcije CBD.
Ključne besede: celulozna vlakna, FTIR spektroskopija, kapsulacija, bioaktivnost, magistrske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2020; Ogledov: 1286; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (5,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici