| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
HITRA IZDELAVA PROTOTIPOV VELIKIH DIMENZIJ
Robert Breški, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pripraviti priročnik za uporabo sodobnih tehnologij izdelave prototipov velikih dimenzij v praksi. Na začetku je del opisane teorije vezan na robotizacijo in robote. Navedena so tudi robotska prijemala, ki se najpogosteje uporabljajo v praksi. Opisani sta dve poti, ki peljeta do končnega izdelka. Prvi del poti je posvečen razvoju od CAD modela do CAM projekta pa do končne izdelave na robotu, druga pot pa vodi od 3D skeniranja preko CAM projekta do izdelave na robotu. Podane smernice v diplomski nalogi so osnova za razumevanje postopkov, ki jih je možno z razumevanjem tematike nadgrajevati in nadgrajevati raziskavo.
Ključne besede: SolidCAM, 3D skeniranje, robotika, robotizacija, reverzni inženiring, Renault ACMA XR701, ATOS II 400
Objavljeno: 12.01.2012; Ogledov: 1822; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

3.
VIRTUALNA PROIZVODNA CELICA Z ROBOTOM ACMA XR701
Aleš Kapun, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih si težko predstavljamo moderno industrijo brez avtomatizacije in robotizacije proizvodnje. V ta namen se podjetja odločajo za uporabo industrijskih robotov, saj s tem znižujejo stroške in povečujejo produktivnost. Z uvedbo avtomatizacije in robotizacije se na trgu pojavljajo vedno nove aplikacije, povezane z robotizacijo. Med te nove aplikacije v robotiki sodi uporaba simulacijskih programov za modeliranje proizvodnih sistemov, ki postaja vse bolj pomemben del načrtovanja proizvodnega sistema. Prednost simulacijskih programov se kaže predvsem v programiranju proizvodne celice v virtualnem okolju. Virtualno okolje proizvodne celice pa ni ključnega pomena le za industrijo, ampak je koristno tudi na pedagoški ravni. Učenje upravljanja robotskega mehanizma je s simulacijskimi programi enostavnejše, hitrejše in preglednejše, virtualno okolje proizvodne celice pa predstavlja kopijo realnega okolja robota. V magistrski nalogi je bila v programskem okolju ABB RobotStudio izdelana virtualna proizvodna celica z robotom ACMA XR701. V virtualno proizvodno celico je bila zraven robota dodana sedma prostostna stopnja, in sicer CNC-robotska obračalna miza, ki je izdelana s postopkom povratnega inženiringa za simulacijo rezkanja kovinskih in nekovinskih materialov. Za boljšo primerljivost realne in virtualne proizvodne celice smo dodali tudi ostale elemente realne proizvodne celice, kot so model zaščitne ograje, model krmilne omare, model priprave za odlaganje orodja robota itd. Prav tako je bil opisan potek izdelave virtualne robotske celice od začetka do konca izdelave ter osnovni ukazi programa RobotStudio. Na koncu magistrske naloge so podani rezultati testiranja izdelane virtualne proizvodne celice ter možne izboljšave ali nadgradnje. S postopkom 3D-tiska sta bila prav tako izdelana realni model CNC-robotske obračalne mize ter model robota ACMA XR701. Tridimenzionalni model je bil v učne namene izdelan v razmerju 1:100.
Ključne besede: virtualna proizvodna celica, ACMA XR701, robot, RobotStudio, simulacija, CNC-robotska obračalna miza, povratni inženiring, modeliranje, atos, tritop.
Objavljeno: 12.03.2014; Ogledov: 1313; Prenosov: 188 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (5,87 MB)

4.
Primerjava 3D digitaliziranega in CAD modela utopnega orodja
Andrej Šajher, 2018, diplomsko delo

Opis: Obravnavan izdelek je nosilec, ki je nameščen na motornem kolesu za podporo stopal. Naš cilj je analiza odkovka nosilca v pred-kovalni fazi. Praktični del naloge je potekal v laboratoriju, kjer smo z dvema optičnima bralnikoma odkovek digitalizirali, rezultate digitalizacije smo med seboj tudi primerjali. Digitalizirani 3D model odkovka smo kasneje primerjali v računalniškem programu GOM Inspect s CAD modelom odkovka, ki je bil osnova za razvoj kovaškega orodja. Ugotovili smo, da pride do manjših odstopanj med modeloma, ki je posledica različnih faktorjev. Digitaliziran model smo uporabili za virtualno simulacijo obrabe pred-kovalnega orodja. Nato smo primerjali pred-kovalno orodje v začetnem stanju ter po obrabi. Ugotovili smo, na katerih mestih pride do obrabe, kar je bil tudi eden izmed ciljev diplomske naloge
Ključne besede: odkovek, pred-kovalna faza, primerjava modelov, Gom ATOS, DAVID HP
Objavljeno: 04.10.2018; Ogledov: 137; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici