Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo za razumevanje celotne vsebine najprej predstavili Specialno enoto policije Republike Slovenije in vlogo njenih pripadnikov v visoko tveganih kriznih situacijah. Opisali smo razgibano zgodovino in zanimiv razvoj specialne enote, njeno strukturo in naloge, povezane z visoko stopnjo tveganja za zdravje in življenja ljudi. Pri tem smo podrobneje predstavili njene pripadnike, ki delujejo znotraj specialističnega področja nasilnih vstopov v objekte v izjemnih okoliščinah, t. i. vdiralce. Razložili smo njihov pojav in nadaljnji razmah v specialni enoti ter njihovo delo ter vznemirljive naloge. Ob tem smo ugotavljali, ali se vdiralci pri svojem zelo zahtevnem delu pogosto srečujejo s kriznimi situacijami, katerih učinkovita razrešitev zahteva izvrstno psihološko pripravo. V nadaljevanju smo nazorno predstavili nastanek mednarodnega združenja ATLAS, katerega aktivna članica je tudi Specialna enota policije Republike Slovenije, in njegov živahen razvoj do danes. ATLAS sestavlja 38 protiterorističnih policijskih enot iz držav članic Evropske unije in nekaterih držav izven nje, ki delujejo na nacionalni ravni posamezne dežele. Obrazložili smo njegovo zakonsko podlago in pravne vire ter globalno poslanstvo in strateške cilje. Na kratko smo predstavili enega izmed njegovih strateških forumov, tj. forum Vstop, ki je bistven za področje nasilnega vdiranja, predvsem njegovo umestitev v strukturi ATLASA, kot tudi poenotenje skupnih standardov. Pri tem smo ugotavljali, kateri so mehanizmi za uspešno mednarodno sodelovanje specialne enote v okviru združenja ATLAS, s tem pa tudi koristi in dolžnosti za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji. Podrobneje smo opisali področje psihološke priprave vdiralcev, ki je zelo pomemben element za uspešno izvajanje najzahtevnejših varnostnih nalog. Identificirali in opisali smo določene zunanje ter notranje psihološke dejavnike, ki lahko vplivajo na vdiralce, in jih primerno podkrepili z znanimi dejstvi. Hkrati smo izpostavili metode za njihovo prepoznavo in pripravo ter jih ustrezno razčlenili in eksaktno ponazorili. Ob zaključku dela pa smo izrazili zanesljiv pomen psihološke pomoči in učinkovito vlogo podpore vsem vdiralcem. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da so vdiralci zelo izpostavljen člen v borbeni skupini, ki se pri nasilnem vdiranju v izjemnih okoliščinah vedno znova soočajo z izredno zahtevnimi situacijami, ki predstavljajo nenehno izpostavljenost visoki stopnji stresa. Psihološka pripravljenost vdiralcev mora zato biti na vrhunski ravni, s čimer se zagotavlja tudi njihovo zdravstveno stanje in kakovostno življenje po opravljenem delu v specialni enoti.
Ključne besede: diplomske naloge, Evropska unija, mednarodno sodelovanje, združenje ATLAS, policija, specialna enota, operativno delo, forum, vstop, vdiralci, psihološki dejavniki, stres
Objavljeno v DKUM: 11.06.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: V prispevku je predstavljen krajevni govor Dovjega na Gorenjskem, ki je tudi točka Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T195). Fonološki opis, ki zajema inventar, distribucijo in izvor fonemov in prozodemov, je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, dopolnjen pa je z zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013, in pred- vsem na glasoslovni ravnini primerjan z govorom Plavškega Rovta in nekaterih drugih vasi na tem območju.
Ključne besede: slovenščina, fonologija, fonološki opisi, slovenska narečja, gorenjsko narečje, Slovenski lingvistični atlas, Dovje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1285; Prenosov: 409
Celotno besedilo (506,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), in sicer besedje iz pomenskega polja kmetija – prostori in oprema v hiši ter gospodarska poslopja in besedje iz pomenskega polja orodje. Gradivo je bilo zbrano v petih krajih Zgornje Savinjske doline, ki so vključeni v mrežo raziskovalnih točk za SLA. Ti kraji so Mozirje, Nizka, Ljubno ob Savinji, Luče in Gornji Grad. Osredotočili smo se na geografski, kulturni in zgodovinski oris Zgornje Savinjske doline. Kraji, kjer je bilo gradivo zbrano, so podrobneje predstavljeni. Naloga prinaša tudi glasoslovni oris narečja in nekatere oblikoslovne posebnosti. Zbrano besedje je fonetično zapisano, analizirano s pomočjo različnih slovarjev in grafično predstavljeno. Razvidno je, da se za pomene, po katerih se sprašuje, v zgornjesavinjskem narečju uporablja 291 različnih leksemov. Največ jih ima slovanski izvor, kar je razvidno že iz analize enobesednih leksemov, kjer ima tak izvor 71 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje hiša oz. kmetija in 75 % besedja, ki se navezuje na pomensko polje orodje. Nekaj besedja je prevzetega tudi iz germanskih in romanskih jezikov. Geografska zaprtost doline je močno vplivala na narečje, ki je ohranilo veliko starega besedja in arhaičnih značilnosti, zato je zbiranje gradiva pomembno za ohranjanje jezikovne kulturne dediščine.
Ključne besede: Dialektologija, štajerska narečna skupina, zgornjesavinjsko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, kmečka orodja, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 1408; Prenosov: 184
Celotno besedilo (7,43 MB)

Opis: V prispevku je v obsegu, določenem z vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA), predstavljeno besedje, ki v slovenskogoriškem narečju poimenuje prostore in opremo v kmečki hiši, gospodarska poslopja in kmečka opravila. V šestih krajevnih govorih, zajetih v mrežo krajev za SLA, smo zbrali 192 različnih odgovorov na 128 vprašanj: v Šentilju v Slovenskih goricah (T363), na Zgornji Velki (T364), na Kremberku (T365), v Spodnji Voličini (T366), pri Negovi (T367) in v Črešnjevcih (T368).
Ključne besede: slovenščina, kmečka materialna dediščina, kulturna dediščina, dialektologija, panonska narečna skupina, slovenskogoriško narečje, Slovenski lingvistični atlas
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2380; Prenosov: 71
Povezava na celotno besedilo

Opis: V pričujočem diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje, ki je povezano s prostori in opremo v kmečki hiši, z gospodarskimi poslopji, kmečkimi opravi¬li in orodjem. Izbor obravnavanih besed je iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA), narečne ustreznice sem pridobila s pomočjo informatorjev v krajih: Makole, Poljčane in Spodnja Polskava. Te kraje sem na kratko predstavila v začetnem poglavju, ker pa vsi spadajo v štajersko narečno skupino, sem nekaj besed namenila še njenim narečnim posebnostim. Temu sledi splošni in glasoslovni oris srednještajerskega narečja, kamor se ožje uvrščajo izbrani kraji. Na koncu teoretičnega dela je na kratko predstavljen Slovenski lingvistični atlas ter znaki za fonetični zapis, ki so uporabljeni v nalogi. V empiričnem delu naloge je pridobljeno gradivo sistematično urejeno in glede na pomensko polje razdeljeno na dve poglavji. Besede so zapisane v dialektološki fonetični transkripciji in analizirane s pomočjo strokovne literature. Predstavljena je še statistična analiza izvorov vseh obravnavanih leksemov, kjer se potrdi hipoteza, da ima večina besed slovanski izvor.
Ključne besede: štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, kmečka materialna in kulturna dediščina, Slovenski lingvistični atlas.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 1515; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,96 MB)