| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehanske lastnosti zvarnega spoja varjenega z visoko produktivnim obločnim postopkom : magistrsko delo
Borut Novak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pri opravljanju različnih del vedno strmimo k produktivnosti in učinkovitosti. Nov varilni postopek imenovan D-arc nam omogoča zelo učinkovito ter produktivno varjenje. Zaradi velikega vnosa toplote med varjenjem je vprašljiva integriteta zvarnega spoja. Z merjenjem zaostalih napetosti, trdote v zvarnem spoju, nateznim preizkusom ter lomnomehanskimi preizkusi smo določili mehanske lastnosti zvarnega spoja varjenega z D-arc postopkom. Ugotovili smo, da pri varjenju konstrukcijskih jekel dobimo rezultate, ki zadoščajo lomnomehanskim parametrom za tovrstna jekla.
Ključne besede: D-arc, mehanika loma, natezni preizkus, merjenje trdote, zaostale napetosti, S355J2N, ASTM E1820
Objavljeno v DKUM: 27.09.2021; Ogledov: 1146; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

2.
Določitev kritične velikosti razpoke v kombinirano obremenjeni gredi : magistrsko delo
Ivan Dominik Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Pogonske gredi železniških vozil predstavljajo kritični element, ki je najbolj obremenjen med zagonom vozila. V praksi se je izkazalo, da se na pogonskih gredeh v osrednjem delu na mestu razširitve gredi za nased pesta zobnika lahko pojavijo prečne utrujenostne razpoke, ki v skrajnem primeru lahko zlome pogonsko gred. Namen magistrske naloge je raziskati napetostne pogoje, ki nastopijo med zagonom vozila in višino faktorja intenzitete napetosti, ki je lahko posledica risa med struženjem gredi ali lokalnih plitvih površinskih razpok. Napetostni pogoji so določeni z upoštevanjem sil na zobniku ter dimenzijskih razmer v kritičnem delu gredi in lastnosti materiala gredi. S pomočjo eksperimentalno opravljenih preizkušanj materiala gredi so določene natezne lastnosti ter na osnovi lomnomehanskih statičnih testov odpornostne krivulje materiala in dinamičnih testov so določeni parametri hitrosti rasti razpoke, kot tudi občutljivost materiala na iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Rezultati numeričnih simulacij kažejo, da faktor intenzitete napetosti pri razpoki globine 0,2 mm, ki je povprečna globina risa po struženju materiala je v rangu faktorja intenzitete za iniciacijo utrujenostne rasti razpoke. Inicirana utrujenostna razpoka, se lahko na to utrujenostno širi z vsakim zagonom, do svoje kritične velikosti. Obenem je ugotovljeno, da rast utrujenostne razpoke je dovolj počasna, da je možno med rednimi 6 mesečnimi pregledi na kritičnih mesti pravočasno zaznati prisotnost razpoke preden doseže svojo kritično velikost ter s tem gred z razpoko pravočasno odstraniti z železniškega vozila.
Ključne besede: mehanika loma, eksperimentalna mehanika loma, normalizacijska metoda, SINTAP, ASTM E1820-1, železniška pogonska gred, razpoka, utrujanje, faktor intenzitete napetosti, numerična simulacija po metodi končnih elementov, napetostna analiza
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 178
.pdf Celotno besedilo (4,32 MB)

3.
Optimizacija polimernega materiala za ohišje konektorja : magistrsko delo
Nejc Ravničan, 2019, magistrsko delo

Opis: Polimerni kompoziti se zaradi svojih lastnosti čedalje več uporabljajo tudi v konstrukcijske namene. Namen magistrskega dela je bil preučevanje in karakterizacija toplotnih in mehanskih, ter lomno-mehanskih lastnosti različnih termoplastičnih polimernih kompozitov, ki bi lahko zamenjali trenutni uporabljeni material za izdelavo ohišja konektorja pri spajanju povoznih plošč. Izvedli smo DSC in DMA analizo za študij toplotnih lastnosti in natezni preizkus, preizkus udarne žilavosti po Charpyju in lomno-mehanski preizkus za preučevanje porušitve materiala. Ugotovili smo, da se v temperaturnem območju uporabe konektorja najbolje obnese termoplastični poliuretan ojačan z dolgimi steklenimi vlakni.
Ključne besede: Mehanika loma, ASTM E1820, polimerni kompozit, SENB, DMA
Objavljeno v DKUM: 29.03.2019; Ogledov: 1329; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

4.
Določitev lomno mehanskih lastnosti na zvarnem spoju zvarjenem z gnetenjem
Klemen Jerčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj moje diplomske naloge je bil, da ugotovim, katere od treh hitrosti varjenja po varjenju z gnetenjem imajo najboljše mehanske lastnosti in najboljšo mehaniko loma ter v katerem območju vara (istosmerno, sredina, protismerno) so najboljše lastnosti. Var in osnovi material smo preizkušali po treh preizkusih. Prvi preizkus je bil natezni preizkus, pri katerem smo testirali osnovni material in var. Rezultate smo med seboj primerjali in ugotovili, da ima najboljše lastnosti osnovni material ter s tem potrdili naša predvidevanja. Drugi preizkus je bil preizkus udarne žilavosti (Charpy kladivo) pri sobni temperaturi. Imeli smo preizkušanec iz osnovnega materiala in iz treh delov vara. Udarna žilavost je bila največja pri osnovnem materialu. Iskali smo tudi, katera od treh hitrosti varjenja (A,B,C) se bo s svojimi lastnostmi najbolj približala osnovnemu materialu. Hitrost B je dala v povprečju najboljše rezultate pri udarni žilavosti in se je najbolj približala osnovnemu materialu. Zadnji preizkus je bil ASTM E1820, kjer smo preverjali, kako dobro se material upira širitvi že nastale razpoke. Preizkus je potekal v treh glavnih korakih: utrujanje, širjenje razpoke in utrujanje do zloma. Pri vsakem koraku smo zabeležili podatke, ki so nam podali končno sliko. Zmerili smo tudi razpoke, ki so nastale v drugem koraku. In na podlagi zbranih podatkov določili, katera od hitrosti se je najbolje obnesla. Najboljše lastnosti je v povprečju dosegla hitrost B. Končni sklep je bil, da ima plošča B najboljše lomno mehanske lastnosti.
Ključne besede: Varjenje, lomna mehanika, natezni preizkus, udarna žilavost, ASTM E1820
Objavljeno v DKUM: 29.11.2016; Ogledov: 2096; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,58 MB)

5.
VPLIV TERMIČNE OBDELAVE NA LOMNO ŽILAVOST VZMETNEGA JEKLA
Andrej Likeb, 2011, diplomsko delo

Opis: Visoko trdnostna jekla se uporabljajo na področjih velikih dinamičnih obremenitev. Zaradi česar se proizvajalci običajno soočajo s težavami, kako zagotoviti trajno dinamično trdnost. Za njeno zagotovitev največkrat posegajo po naknadnih termičnih obdelavah. Namen diplomskega dela je tako narediti primerjalno analizo utrujenostne rasti razpoke v skladu s standardom ASTM E 1820 - 01, za termično mehko in termično obdelano vzmetno jeklo 51CrMOV4. Diplomsko delo temelji na eksperimentalnih meritvah v LSEK laboratoriju na Fakulteti za strojništvo, kjer so se izvajali lomnomehanski preizkusi z metodo mehanike loma, določevale utrujenostne rasti razpoke in materialna parametra Parisovega zakona. Obdelava podatkov je potekala v programu Microsoft Excel 2010, s katerim so tudi bili izrisani diagrami. V diplomskem delu je v splošnem opisana mehanika loma ter področje utrujanja: njeni mehanizmi za nastanek, LCF in HCF utrujanje, določevanje hitrosti rasti razpoke in razni vplivi nastanka. Kratko poglavje v diplomskem delu je namenjeno tudi pripravi upogibnih lomnomehanskih preizkušancev v skladu s standardi.
Ključne besede: Vzmetno jelko 51CrMoV4, mehanika loma, LCF in HCF utrujanje, lomna žilavost, ASTM E1820 - 05, časovno spremenljivo obremenjevanje, mikromehanizmi utrujanja, širjenje kratkih razpok, ASTM E1820 - 01, Wӧhlerjeva krivulja, mehanske lastnosti, Kitagawa - Takahashijev diagram, Parisov zakon, utrujenostna rast razpoke
Objavljeno v DKUM: 02.09.2011; Ogledov: 4365; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (7,70 MB)

6.
ANALIZA NOSILNOSTI VPENJALNIH VIJAKOV Z RAZPOKO
Mihael Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek analize porušitve vijaka z uporabo normalizacijske metode po ASTM E1820-1 in s SINTAP postopkom. Postopek določitve lomne žilavosti materiala na podlagi laboratorijskega eksperimenta in ocena sprejemljivosti konstrukcije, sta izvedena z preglednicami v programskem paketu Excel, zaradi česar ju je možno prilagoditi tudi za druge primere. Za obravnavan vijak je analiza pokazala skladnost momenta privijanja s predpisanim in podala vzroke za porušitev konstrukcijskega elementa ter ukrepe za preprečitev ponovne porušitve.
Ključne besede: mehanika loma, eksperimentalna mehanika loma, normalizacijska metoda, SINTAP, ASTM E1820-1
Objavljeno v DKUM: 04.06.2010; Ogledov: 3382; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici