| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza varnosti obrata polimerizacije
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
Modeliranje posledic izlitja raztopin vodikovega fluorida in natrijevega hidroksida
Urška Brence, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana uporaba prostodostopnih računalniških programov Evaporation Calculator in ALOHA. Računalniški program Evaporation Calculator smo uporabili za analizo masnega pretoka izhlapevanja vodikovega fluorida. Ugotovili smo, da se masni pretok izhlapevanja vodikovega fluorida povečuje s hitrostjo vetra, koncentracijo raztopine in temperaturo ozračja. Z uporabo računalniškega programa ALOHA smo modelirali kemijsko nesrečo izlitja 70 % fluorovodikove kisline v treh letnih časih. Rezultati so pokazali, da bi bile najhujše posledice kemijske nesreče razlitja HF v poletnem času. Takrat bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 395 metrov ali manj in bi se tam zadrževali vsaj 60 minut. Ugotovili smo tudi, da se pri 10 minutnem zadrževanju na mestu v bližini kemijske nesreče območje nevarnosti zmanjša na 193 metrov. Negativne učinke na zdravje bi občutili vsi ljudje, ki bi bili od mesta nesreče oddaljeni 2600 metrov ali manj, ne glede na čas zadrževanja na nevarnem območju. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili tudi računalniški program Microsoft Excel, s katerim smo modelirali iztekanje raztopine natrijevega hidroksida iz rezervoarja skozi majhno odprtino. Rezultati so pokazali, da bi se hranilnik izpraznil v 18 minutah in 27 sekundah. Prav tako smo z omenjenim programom modelirali potek nevtralizacije 70 % raztopine vodikovega fluorida s 50 % raztopino natrijevega hidroksida ter izračunali spremembo temperature zmesi, ki je posledica eksotermne reakcije med izbranima kemikalijama.
Ključne besede: ALOHA, Evaporation Calculator, izlitje vodikovega fluorida, modeliranje iztekanja, nevtralizacija, eksotermna reakcija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Napovedovanje posledic ob požaru in izlitju nevarnih kemikalij
Katja Šekoranja, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo modelirali izlitje vodne raztopine amonijaka in posledice tega dogodka. Analizirali smo masni pretok izhlapevanja sedmih raztopin, ki so podane v računalniškem orodju Evaporation Calculator. Največji pretok smo ugotovili pri vodni raztopini amonijaka, zato smo v programu ALOHA modelirali izpust te kemikalije. Največji vpliv na izhlapevanje amonijaka in tvorbo plinastega oblaka imajo hitrost vetra, temperatura zraka, stabilnost in vlažnost ozračja. Pri modeliranju smo izbrali opcijo izračuna toksičnega oblaka nevarnega plina in sistem mejnih vrednosti AEGL. Rezultati modeliranja izlitja amonijevega hidroksida podnevi so pokazali, da bi bili v smrtni nevarnosti vsi, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 107 metrov ob 60 minutni izpostavljenosti. Tisti, ki bi bili od točke izpusta oddaljeni manj kot 291 metrov, bi lahko občutili dolgotrajne škodljive učinke na zdravje. Rezultati izlitja amonijevega hidroksida ponoči pri 60 minutni izpostavljenosti so pokazali, da bi bila območja nevarnosti večja kot podnevi. Glede nevarnosti požara smo ugotovili, da bi bilo območje nevarnosti za vnetljivost doseženo samo pri modeliranem scenariju v nočnih razmerah. V primeru požara v bližini rezervoarja z amonijevih hidroksidom je potencialno mogoča eksplozija BLEVE, a je malo verjetna. Med ukrepi ob izrednem dogodku razlitja sta najpomembnejša ustavitev izhlapevanja amonijaka in evakuacija zaposlenih.
Ključne besede: izlitje amonijevega hidroksida, modeliranje izlitja, modeliranje požara, ALOHA
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 335; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici