Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi smo iskali ključne elemente storitev za stranke na primeru sončnih elektrarn na ključ. Cilji so bili najprej identificirati elemente storitev za stranke in nato izmed teh določiti najpomembnejše elemente obravnavane tematike in potencialno priti do novih v teoriji še neodkritih elementov storitev za stranke. Za opravljeno raziskavo smo uporabili več različnih metod, in sicer v prvi fazi smo za začetek raziskave uporabili metodo ciljnih skupin in v sklopu te naredili tudi anketo. Z njo smo prišli do nabora pomembnih elementov za obravnavano tematiko in pomembnih nastavkov za nadaljevanje raziskave. Najpomembnejši del za izpolnitev zadanih ciljev smo dosegli v drugi fazi z uporabo metode analitično hierarhičnega procesa (angl. Analytic Hierarchy Process, v nadaljevanju: AHP). S to metodo smo izpostavili najpomembnejše elemente storitev za stranke na primeru sončnih elektrarn na ključ za zaposlene v izbranem podjetju, le-te pa smo na koncu še rangirali po pomembnosti na podlagi končnih uteži. Z dobljenim rezultatom smo lahko potrdili in ovrgli zadane cilje in teze.
Ključne besede: elementi storitev za stranke, metoda AHP, oskrbovalne verige, sončne elektrarne, logistične storitve
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo večkriterijske metode AHP za primerjavo varnostnih tveganj na delovnem mestu. Opravljena je bila analiza stanja, s katero smo preverili, ali je bila metoda AHP v preteklosti že uporabljena na področju primerjave varnostnih tveganj. Izdelan je bil odločitveni model, ki ga predstavlja hierarhija kriterijev v dveh nivojih, s ciljem določitve najnevarnejšega delovnega mesta. S primerjavo varnostnih tveganj kot kriterijev in delovnih mest kot alternativ po parih, smo dobili matrike primerjav. Na kratko je opisan program Scilab, ki je bil uporabljen za izračun normaliziranega lastnega vektorja. Za vse matrike primerjav je bila s pomočjo programa Scilab opravljena kontrola konsistentnosti primerjav. Izračun koristnosti posamezne alternative pokaže, da je najnevarnejše delovno mesto ključavničar. Metoda AHP se pokaže kot možen pripomoček strokovnjakov na področju varnosti in zdravja pri delu, pri čemer morajo uporabniki odločitvenega modela dobro poznati varnostna tveganja in delovna mesta. Ugotovljeno je, da bi bilo odločitveni model smiselno nadgraditi s sistemom za podporo odločanju, s čimer bi naredili uporabo modela prijaznejšo uporabniku.
Ključne besede: AHP metoda, odločitveni model, delovno mesto, varnostno tveganje, Scilab
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 2202; Prenosov: 369
Celotno besedilo (647,00 KB)

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2189; Prenosov: 343
Celotno besedilo (3,17 MB)

Opis: Ko se ljudje odločamo za prevozno sredstvo, to dostikrat storimo instinktivno in temu ne posvečamo dosti časa. Pri odločitvi, katero prevozno sredstvo bomo izbrali za različna potovanja v službo, šolo, trgovino ipd, nam je običajno najlažje izbrati osebni avtomobil. Prevelika uporaba osebnih avtomobil pa je privedla do onesnaženosti in nasičenosti večjih mest tako v Evropi kot v Sloveniji. Posledično pa upada raba ostalih načinov prevoza, kot je javni potniški promet, ki enostavno ne predstavlja konkurenco osebnemu avtomobilu. S pomočjo AHP odločitvenega modela bi radi ugotovili, katero je najbolj kakovostno prevozno sredstvo v mestnem potniškem prometu Maribor. Večjo pozornost smo posvetili kriterijem, ki so pomembni pri izbiri prevoznega sredstva, ter kakovosti alternativ na dane kriterije, ki smo jih pridobili s pomočjo strokovne literature in raziskav. Izkazalo se je, da je AHP primerna metoda pri reševanju kompleksnih problemov, povezanih s prometom, saj omogoča enostavno pot do najustreznejše oz. najboljše rešitve.
Ključne besede: AHP metoda, odločanje, mestni promet, potniški promet.
Objavljeno v DKUM: 29.09.2015; Ogledov: 1686; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Diplomska naloga vsebuje raziskavo pri kateri ugotavlja glavne razloge za uporabo metode DEX ter uporabo metode AHP. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili kaj je odločanje, proces odločanja in teoretične podlage za uporabljene metode AHP in DEX. V naši raziskavi smo želeli obravnavati proces odločanja v kontekstu realnih poslovnih sistemov, tako smo si zadali, da bomo v diplomskem delu predstavili odločitveni model, ki podjetju pomaga pri odločitvi izbire najprimernejšega ponudnika storitev v oblak, med seboj pa smo primerjali deset ponudnikov omenjenih storitev. V drugem delu diplomske naloge smo opravili reziskavo večparametrskega odločanja, z uporabo metode DEX ter metode AHP. Večparametrski modeli so koristen pripomoček pri izbiri ponudnika storitev v oblak, saj imamo opravka z velikim številom parametrov, ki vplivajo na odločitev. Odločitveni model za izbiro ponudnika storitev v oblak nam omogoča enostaven, standardiziran, sistematičen in strukturiran način odločanja v fazi vrednotenja obravnavanih variant. Pri izdelavi večparametrskega odločitvenega modela smo uporabili računalniška programa DEXi, kateri uporablja metodo DEX, ter ga dopolnili s programom Vredana in program Super Decisions, kateri uporablja metodo AHP. V zadnjem delu diplomskega dela smo prikazali rezultat raziskave, ki je anlaiza vrednotenja variant in njihov grafični prikaz. Na podlagi ugotovitev, keter smo pridobili preko naše raziskave smo podali glavne prednosti in slabosti obeh metod DEX in AHP. Pri drugi ugotovitvi pa smo podali predloge, katere lahko mala podjetja uporabijo pri izbiri najprimernješega ponudnika storitev v oblak.
Ključne besede: Večparametrsko odločanje, Odločitveni model, Metoda DEX, Metoda AHP, Ponudniki storitev v oblak
Objavljeno v DKUM: 11.01.2013; Ogledov: 2808; Prenosov: 513
Celotno besedilo (1,51 MB)