| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANTON MARTIN SLOMŠEK : BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI
Eva Čeru, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem prikazala šolstvo pri nas ob koncu 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja, Antona Martina Slomška kot pedagoga ter njegovo najobširnejše in najimenitnejše pedagoško delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Predmet diplomskega dela je predvsem vzrok za nastanek metodika, koliko časa je le-ta izhajal in kako je bil sprejet med ljudmi. Slomšek je v metodik vnesel vso svojo pedagoško znanje, ki je sicer za današnji čas verjetno zastarelo. Vendar pa me je vseeno zanimalo, kaj vse lahko iz metodika uporabljamo danes pri pouku in kaj vse bi lahko uporabljali.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, nedeljske šole, začetni pouk, 19. stoletje, metodik
Objavljeno: 07.01.2010; Ogledov: 4653; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
POUČNOSLOVSTVENA PROZNA USTVARJALNOST ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Mateja Gojkošek, 2009, diplomsko delo

Opis: Anton Martin Slomšek (1800, Ponikva — 1862, Maribor) je deloval na številnih in raznovrstnih področjih, med drugim tudi na slovstvenem. Diplomsko delo prinaša strnjen pregled njegovega vzgojnokulturnega in narodotvornega dela s posebnim poudarkom na slovstvenem snovanju. Razmišljanju o Slomškovem stališču do materinščine in jezikovnih nazorih sledi ocena domače literarne vede o pomenu in vrednosti njegovega slovstva. Izvirni del diplomske naloge predstavlja obsežnejše poglavje o Slomškovem proznem poučnoslovstvenem opusu. Žanrsko opredelitev in razmišljanje o slovstvenih zgledih nadgradi tematološka analiza izbranega gradiva in opazovanje izstopajočih posebnosti. Slomškova poučnoslovstvena proza tematizira božje in cerkvene zapovedi, krščansko razumevanje in vrednotenje nekaterih življenjskih pojavov (na primer trpljenja), nadalje pomen dobrodelnosti in vzporedno s tem pravično kazen za hudodelce, pa različne zgodovinske bitke in boje, preganjanje kristjanov in misijonarjev, življenje raznih stanov in poklicev ter končno smrt in onstranstvo. Dogajalni prostor je razpet med tujim in domačim, dogajalni čas med zgodovinskim in sodobnim. Najpogostejši so živalski in rastlinski motivi, svetopisemski (med njimi zlasti motivi dekaloga), zgodovinski, motivi poklicev in stanov, še posebej pa motivi otroka, šolarja, mladeniča in popotnika. Folklornih motivov je manj. Zaključni del diplomskega dela naglaša vzgojno naravnanost Slomškovih del, ki jih označujemo kot tendenčna (v domala vseh besedilih ideja izstopi v obliki izrazite refleksije, nauka ali doktrine), ter njegov vpliv na razvoj slovenske pripovedne proze.
Ključne besede: Ključne besede Anton Martin Slomšek, starejše slovensko slovstvo, razsvetljenstvo, romantika, poučnoslovstvena proza, kratka proza, tendenčno slovstvo, tematološka analiza, diplomsko delo
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 1723; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (805,88 KB)

3.
BESEDJE V IZBRANIH PESMIH A. M. SLOMŠKA
Cvetka Rezar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja besedje izbranih pesmi A. M. Slomška. V prvem poglavju najprej govori o Slomškovi pesniški dejavnosti, ki je temeljila predvsem na vzgojnih ciljih in ne toliko na umetniški dovršenosti. Raziskovanje besedja je omejeno na izbor dvanajstih pesmi iz pesniške zbirke Matije Ahacla Koroške in Štajerske pesmi, za katere avtorica predpostavlja, da so izvirne Slomškove, saj imajo njegov podpis. Pesmi so vsebinsko in oblikovno predstavljene, opozorjeno pa je tudi na podatke o njihovem nastanku. S kronološkim pregledom so prikazani popravki, ki se pojavljajo v različnih izdajah Ahaclove zbirke (1833, 1838, 1852) in v Slomškovi Šoli veseli. Avtorica v teh spremembah, za katere predpostavlja, da jih je naredil Slomšek sam, prepoznava Slomškov jezikovni razvoj in njegovo težnjo po poenotenju vzhodno- in osrednjeslovenskega jezika. V naslednjem poglavju sledi jezikovna analiza izbranih pesmi na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in pravopisni ravni. K tej analizi je dodana še primerjava s tremi pesmimi, ki niso izvirne Slomškove, saj jih je priredil po drugih predlogah. Avtorica v jezikovni analizi prepoznava odstopanja od današnje knjižne norme in ugotavlja značilnosti Slomškovega jezika ter njegovo pot približevanja k osrednjeslovenskemu jeziku. Pri tem ugotavlja, da t. i. nove oblike niso upoštevane niti v izbranih pesmih niti v priredbah, opazno pa je mešanje vzhodno- in osrednjeslovenskih oblik (sinkretizem). V zadnjem delu naloge sledi še slovarska predstavitev besedja izbranih pesmi, ki s sistematičnim prikazom besed, s slovničnimi podatki, z razlago pomena in s ponazarjalnim gradivom predstavlja Slomškov bogat besedni zaklad ter hkrati opozarja na posebnosti njegovega časa (19. stoletje) in prostora (vzhodnoštajerski prostor).
Ključne besede: A. M. Slomšek, Slomškove pesmi, Slomškovo besedje, 19. stoletje, vzhodno- in osrednjeslovenski knjižni jezik
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 3152; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (10,08 MB)

4.
SLOMŠKOVE ZASLUGE ZA SLOVENSKI NAROD IN NJEGOV POMEN DANES
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu sem podrobneje predstavila življenje in delo Antona Martina Slomška. V uvodnem poglavju sem predstavila njegovo življenjsko pot od otroštva do smrti. Nato sem se osredotočila na področja njegovega delovanja. Slomšek se je že zelo zgodaj pripravljal za svoj pedagoški poklic, saj sta bila težišče njegovega delovanja pouk in vzgoja mladine. Slomšek je s poukom slovenskega jezika pričel že kot slušatelj celovškega bogoslovnega semenišča. Vse svoje delo je posvetil vzgoji in izobrazbi ljudstva. Zavzemal se je za materni jezik in za pouk v slovenskem jeziku. Bil je velik narodni buditelj, zavedni Slovenec, cerkveni organizator, pisatelj, pesnik, mladinski vzgojitelj, predvsem pa duhovnik in škof, se pravi dušni pastir. Med njegova najpomembnejša dela sodijo prestavitev škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor, ustanovitev Društva sv. Mohorja, ustanovitev teološke šole v Mariboru, predhodnice mariborske univerze, ustanavljanje nedeljskih in pospeševanje rednih šol. Bil je tudi velik borec za enakopravnost Slovencev, dobrotnik, rodoljub in domoljub. V drugem delu naloge sem z anketnim vprašalnikom želela ugotoviti, koliko je Slomšek še danes živ med svojimi rojaki, se pravi na Ponikvi. Ljudje ga poznajo predvsem kot duhovnika in škofa, ki je deloval med ljudmi, in se dosti manj zavedajo tudi njegovega kulturnega pomena. Prepričani so, da je Slomšek še vedno premalo cenjen, saj je v literaturi in šolskih učbenikih velikokrat spregledan. Vendar pa lahko opazimo, da se stvari počasi izboljšujejo, saj njemu v čast prirejajo številne simpozije. Leto 2012 je tudi Slomškovo leto, saj poteka v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Da je bil izjemno velik človek, pa dokazuje tudi dejstvo, da je prvi slovenski blaženi, kar je zelo pomemben dogodek za vse Slovence in ne samo za slovensko katoliško Cerkev.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, učitelj, mladinski vzgojitelj, narodni buditelj, zavedni Slovenec, duhovnik, škof.
Objavljeno: 18.07.2013; Ogledov: 1795; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
PREGOVORI IN REKI ANTONA MARTINA SLOMŠKA
Nejc Turnšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema življenje, kulturno udejstvovanje, pregovore in reke Antona Martina Slomška ter mnenja literarnih zgodovinarjev o njegovi osebnosti in delu. Delo vsebuje zraven naštetega še Slomškov portret, kot se kaže v pregovorih s psihološkega stališča. Pregovori, kot ljudska modrost, so klasificirani po opisanih desetih Božjih zapovedih – dekalogu. Zanimala me je predvsem povezanost pregovorov z dekalogom, ki je bil Slomškova rdeča nit skozi življenje, in njihova praktična vloga v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: Anton Martin Slomšek, pregovori, deset Božjih zapovedi, dekalog
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2726; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (650,12 KB)

6.
ZAGAJŠKOVA SLOVENNSKA GRAMMATIKA
Anja Drofenik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zagajškova slovennska grammatika je analizirana štajerska slovnica Mihaela Zagajška, ki je imela prva ob nemškem jeziku še slovenskega za razpravni jezik. V uvodu je obravnavano njegovo življenje, knjižno delo in pogled na jezik ter kritike, ki so skozi leta sledile njegovi nemško-slovenski slovnici. Zanimivo je bilo ugotoviti, kaj je vplivalo na Zagajškovo ustvarjanje in niso izključene možnosti, da mu je dodatno zanimanje vlila najdba Kalobškega rokopisa. Opredeljeni sta tudi dve različici slovenskega knjižnega jezika, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, ki sta pomembna pri razumevanju slovenskega jezika in zgodovine slovenskega naroda. Jedro diplomske naloge obsežneje obravnava analizo Zagajškove slovnice po posameznih ravninah (glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje, skladnja, pravopis) v primerjavi z današnjo slovnico. Ker so Zagajška obtoževali posnemanja Pohlina in Gutsmana, so primerjane glavne podobnosti in razlike med njihovimi slovnicami. Zagajšku so vse prevečkrat očitali še posnemanje Pohlinove terminologije, zato je primerjana njuna slovnična terminologija. Tudi Zagajškov znanec Slomšek je kasneje (v 19. stoletju) napisal slovnico. Sledi primerjava Zagajškove slovnice s Slomškovo rokopisno. Diplomsko delo je zaključeno z ustreznimi ugotovitvami, ki so bile najbolj očitne pri obravnavani temi.
Ključne besede: Mihael Zagajšek, slovnica, Kalobški rokopis, osrednjeslovenski in vzhodnoslovenski knjižni jezik, analiza slovnice, Pohlin, Gutsman, Slomšek, terminologija.
Objavljeno: 17.05.2012; Ogledov: 1452; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (555,26 KB)

7.
JAVNI SPOMENIKI V CELJU PO LETU 1991
Nuša Koritnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z umetnostnozgodovinskega vidika obravnava javne spomenike v Celju, ki so bili postavljeni po letu 1991. Za pojasnitev teme je predstavljeno samo mesto Celje in njegova zgodovina, razloženo je tudi kiparstvo v izbranem obdobju, definiran je pojem javnega spomenika. Predstavljeni so štirje spomeniki: spomenik Antonu Martinu Slomšku (delo kiparke Karle Bulovec Mrak), ki se nahaja na Slomškovem trgu, obeležje slovenske osamosvojitve, ki ga je izdelal Franc Purg in se nahaja na Trgu svobode poleg Savinškovega spomenika NOB, spomenik Almi Karlin, ki je bil postavljen na Krekovem trgu, trenutno pa je zaradi obnovitvenih del trga deponiran ter spomenik Josipu Pelikanu na Trgu Celjskih knezov. Avtor slednjih dveh je kipar Vasilije Četković. Spomeniki so popisani, opisani, navedena je njihova lokacija, predstavljene so upodobljene osebe oziroma dogodki, prav tako tudi avtorji obravnavanih spomenikov. Spomeniki so razvrščeni kronološko, za boljšo vizualizacijo je dodano tudi slikovno gradivo. Diplomsko delo se dotakne tudi vprašanja kvalitete spomenikov in odzivov publike na postavitev teh del.
Ključne besede: javni spomenik, Anton Martin Slomšek, osamosvojitev Slovenije, Alma Karlin, Josip Pelikan, kiparstvo
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 2510; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

8.
USTANOVITEV MOHORJEVE DRUŽBE
Katja Hudrap, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo pravne podlage za nastanek Mohorjeve družbe v 19. stoletju. Družba svetega Mohorja ima dolgoletno tradicijo, med drugim je delovala tudi na Prevaljah, kjer živim. Prav zato mi je bilo v veselje in čast raziskati ter pripraviti to diplomsko delo s to vsebino. V prvem delu se po uvodni besedi osredotočamo na samo ustanovitev družbe. Pričenjamo z Društvom svetega Mohorja, ki je bilo podlaga za nastanek kasnejše družbe. Značilnosti obeh podrobneje opisujemo z besedami in s številkami, dopolnjujemo pa še s fotografijami iz tistega časa. Nadalje predstavljamo postave društva, ki so pomembni del Mohorjeve. Sledi povzetek o Mohorjevi družbi, poleg tega navajamo še zaslužne osebe, ki so pripomogle k ustanovitvi in k delovanju omenjene družbe. Drugi del diplomskega dela pričenjamo s predstavitvijo Mohorjeve družbe v Celovcu in nato na Prevaljah – obe predstavljamo v besedi in sliki. Postopoma prehajamo na Goriško Mohorjevo in nadaljujemo z Mohorjevo družbo v Celju, kjer je bil njen sedež od preselitve s Prevalj. Njej dajemo glavni poudarek v tem delu. V zvezi s tem dodajamo tudi pravila in vodila Celjske Mohorjeve družbe. V tretjem delu pa je poudarek predvsem na izdajah Mohorjeve družbe, ki zajemajo pomembnejšo literaturo skozi leta njenega delovanja na Prevaljah. Osredotočam se na Koledarje, ki so nekakšen zaščitni znak Mohorjeve. Pomembne so tudi Večernice. Tekstovno gradivo dopolnjujemo s fotografijami, ki smo jih naredili v arhivu Mariborske nadškofije na Oddelku za zgodovino.
Ključne besede: Mohorjeva družba, Društvo svetega Mohorja, zaslužne osebe, Anton Martin Slomšek, Koledarji.
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1448; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (687,22 KB)

9.
10.
Ponikva v slovenski kulturni zgodovini
Urška Zidanski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kulturna zgodovina Ponikve in okolice. Predstavljena je z geografskega in nato še zgodovinskega vidika, pri čemer so navedeni najstarejši podatki o kraju in okolici ter pomembni zgodovinski dogodki. V nadaljevanju je predstavljeno kulturno-prosvetno življenje v kraju, društva, običaji, razvoj šolstva in pomembne osebnosti, ki so na kakršenkoli način prispevale k napredku in prepoznavnosti Ponikve.
Ključne besede: Ponikva, zgodovina, kulturna dediščina, Katoliško prosvetno društvo, Telovadno društvo Sokol, Društvo kmečkih fantov in deklet, Društvo prijateljev mladine Ponikva, Turistično olepševalno društvo, običaji ob porokah, obredi ob smrti, Mihael Zagajšek (Jurij Zelenko), Anton Martin Slomšek, Blaž Kocen, Davorin Trstenjak, Ernest Vranc, Sonja Sever, Ljudevit Komar, Fran Bole, Peter Hlastec, Albina Bukovec Bole, Tine Lah, Stanko Buser, Štefka Drolc, Slava Kovačič
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 755; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici