| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje zožitve arteriovenske fistule s pomočjo neinvazivnih meritev učinkovitosti hemodializnega zdravljenja
Luka Varda, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: arteriovenska fistula, zoožitev, trmoboza, Kt/V, hemodializa
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 320; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Perkutana transluminalna angioplastika nativnih hemodializnih arteriovenskih fistul z balonom, prekritim s paklitakselom
Jernej Lučev, 2019, doktorsko delo/naloga

Opis: UVOD Disfunkcija dializnega pristopa je eden najpomembnejših vzrokov obolevnosti in hospitalizacije hemodializnih bolnikov. Najpogosteje je povezana z zožitvijo venskega dela arteriovenske fistule, ki je posledica kombinacije neointimalne hiperplazije in remodeliranja. Neointimalna hiperplazija je posledica poškodbe žilne stene, ki je posledica vsakršne manipulacije žile (dializa, kirurška manipulacija, angioplastika). Poškodbi sledi migracija endotelnih in gladkomišičnih celic, kar na koncu vodi v neointimalno hiperplazijo. Z novimi metodami zdravljenja, kamor spada tudi perkutana transluminalna angioplastika z balonom, prekritim s paklitakselom, skušamo vplivati na te procese in jih zavreti. Namen naše raziskave je bil oceniti učinek perkutane transluminalne angioplastike hemodializnih arteriovenskih fistul z uporabo balonov, prekritih s paklitakselom in predhodno pripravo zožitve arteriovenske fistule z navadnim balonskim katetrom (drug coated balloon percutaneous transluminal angioplasty with plain balloon vessel preparation). MATERIALI IN METODE V raziskovalni skupini smo zdravili 31 bolnikov (16 moških, povprečna starost 62,8 +/- 17,2 let) s hemodinamsko pomembno zožitvijo v predelu hemodializne arteriovenske fistule, pri katerih smo izvedli perkutano transluminalno angioplastiko zožitve z navadnim balonskim katetrom. Rezultate smo primerjali s kontrolno skupino (31 bolnikov, 15 moških, povprečna starost 67,0 +/- 8,44 leta), pri katerih je bil poseg opravljen samo z navadnim balonskim katetrom za perkutano transluminalno angioplastiko. Ko smo dosegli angiografski uspeh (< 30 % rezidualne zožitve), smo v raziskovalni skupini uporabili še balone, prekrite s paklitakselom, le za nanos zdravila. Določili smo 6-, 12- in 24-mesečni interval opazovanja. Primerjali smo primarno, primarno asistirano in sekundarno prehodnost tarčne lezije. Statistično značilnost smo določili kot p < 0,05. REZULTATI Primerjali smo primarno prehodnost tarčne lezije v obeh skupinah in ugotovili, da je bila prehodnost v raziskovalni skupini glede na kontrolno skupino bistveno daljša po 6 (90,3 % vs. 61,3 %, p = 0,016), 12 (77,4 % vs. 29 %, p = 0.0004) in 24 mesecih (45,2 % vs. 16,1 %, p = 0,026) opazovanja. Kaplan-Meierjeva krivulja preživetja je pokazala tudi pomembno razliko v primarni prehodnosti tarčne lezije med raziskovalno in kontrolno skupino (534,2 vs. 315,7 dni, p = 0,0004). Samo 38,7 % bolnikov v raziskovalni skupini je bilo zdravljenih dvakrat ali več v primerjavi z 80,6 % bolnikov v kontrolni skupini (p = 0,002). V sekundarni in primarni asistirani prehodnosti tarčne lezije nismo opazili statistično pomembnih razlik. ZAKLJUČEK Perkutana transluminalna angioplastika z uporabo balonov, prekritih s paklitakselom in pripravo zožitve z navadnim balonskim katetrom v prvih 24 mesecih podaljša primarno prehodnost tarčne lezije − zožitve hemodializne arteriovenske fistule in zmanjša število posegov, potrebnih za ohranjanje sekundarne prehodnosti. Menimo, da je pred uporabo balonov, prekritih s paklitakselom, smiselna priprava zožitve z navadnim balonskim katetrom. Balon, prekrit s paklitakselom, pa se uporabi šele takrat, ko smo z navadnim balonskim katetrom dosegli hemodinamski uspeh. Na ta način se zmanjša izguba paklitaksela pri prehodu balona skozi lezijo, hkrati pa priprava zožitve izboljša kontakt balona, prekritega s paklitakselom z žilno steno, kar vodi k boljši absorpciji zdravila.
Ključne besede: priprava zožitve, hemodializna fistula, paklitaksel, perkutana transluminalna angioplastika, z zdravilom prevlečen balon
Objavljeno v DKUM: 02.09.2019; Ogledov: 1017; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1239; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici