| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRAVICE LATALSKIH POTNIKOV KOT POTROŠNIKOV V PRIMERU ZAMUDE LETALSKEGA PREVOZNIKA
Barbara Izlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Kljub upadu letalskega prometa v tem letu, splošni trendi kažejo na njegovo nenehno rast na letni ravni. Več potnikov pa pomeni tudi več problemov. Eden največjih so zamude. Poznate letalskega prevoznika, ki je vedno točen? Kot potniki – kakšne so vaše pravice? Kako vas pravo ščiti? Česa bi morali biti deležni? Kaj lahko zahtevate? Kako se lahko pritožite in se borite za svoje pravice? Po drugi strani pa – kakšna je odgovornost letalskega prevoznika? Pričujoče diplomsko delo se ukvarja s področjem varstva potrošnikov in s transportnim pravom, natančneje letalskim pravom in se skuša osredotočiti na pravice letalskih potnikov kot potrošnikov v primeru zamude letalskega prevoznika. Zamuda je opredeljena na splošno, posebej v letalskem pravu – njen pomen, klasifikacija in posledice. Iz posledic izhajajo pravice letalskih potnikov, tako do oskrbe kot do odškodnine; opisan pa je tudi način uveljavljanja teh pravic. Ker so pravice enega dolžnosti drugega, ne moremo mimo odgovornosti letalskega prevoznika v primeru zamude, kjer je prav tako opisan zgodovinski pregled do Montrealske konvencije, po kateri omejitev prevoznika pri prevozu oseb več ne obstaja, za kar si prizadevajo tudi v drugih transportnih panogah. Na kratko smo osvetlili tudi zastaranje terjatev. Kar obsežno poglavje pa smo namenili pregledu statistike glede letalskega prometa v Sloveniji in Evropski uniji, statistiki pritožb na Evropski potrošniški center ter navedli možnosti izboljšav problematike.
Ključne besede: pravo varstva potrošnikov, pravice letalskih potnikov, zamuda leta, odgovornost letalskega prevoznika, prevozno pravo, prometno pravo
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2373; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Irvine Welsh's Trainspotting: a social depiction of the underprivileged in 1980s Edinburgh : diplomsko delo
Emir Begić, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je vpogled v način kako Irvine Welsh predstavlja sodobno škotsko družbo v romanu "Trainspotting". Pomen romana se kaže v spretnosti prikazati osebe z obrobja družbe kot tipične predstavnike deviantnosti. Istočasno pa avtor z vidika marginalnih skupin kritično prikaže tudi širšo družbo.
Ključne besede: angleška književnost, škotska književnost, Welsh, Irvine, osemdeseta leta, diplomska dela
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 1931; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (239,80 KB)

5.
TABORIŠČE TEHARJE IN AMNESTIJA leta 1945
Terezija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Eden najtemnejših, če ne celo najtemnejši madež slovenske zgodovine, je nastal v letu 1945 tik po koncu druge svetovne vojne. To temno obdobje je zaznamovano z državljansko vojno, z revolucijo, z begi iz domovine, nesrečno vrnitvijo vanjo, s koncentracijskimi taborišči in množičnimi poboji. Ko so bili pripadniki domobranskih enot vrnjeni nazaj v Slovenijo, so bili najprej deportirani v koncentracijska taborišča širom po Sloveniji. Eno od takih je bilo tudi taborišče Teharje. Tja so namestili množico domobrancev, njihovih pomožnih enot, civilistov, ki so jih spremljali. Torej; v istem taborišču so se znašli tako civilisti, ki so spremljali domobrance, kot tudi drugi, ki so bili zaprti bodisi zaradi kolaboracije ali posedovanja dobrin, ki si jih je zaželela nova oblast. Nova oblast, bolje rečeno osvobodilna fronta (OF) pod vodstvom komunistične partije (KP), je prevzela oblast na vseh področjih, to se je odražalo tudi v sodstvu, ki je začelo vsebovati prvine socialističnega prava, še prej pa so z dekretom ukinili predvojno pravo. To je vodilo v pravni nered, v katerem so se dogajali montirani procesi in montirane obsodbe. Veliko večino zaprtih domobrancev, ki so jih pred tem razdelili v skupine, so izvensodno pobili. Preživeli, v primeru Teharij sta bili to skupini B in A, ki so ju sestavljali mladoletni domobranci, pa so bili na milost in nemilost prepuščeni življenju v koncentracijskem taborišču. Velik del jih je bil obsojen zaradi pripadnosti domobranskim enotam. Vojaško sodišče v Celju je obsodilo 405 zapornikov. Obsojeni so bili na različno dolge kazni odvzema svobode s prisilnim delom in odvzemom državljanskih in političnih pravic. Tega jih je odrešila amnestija, ki je bila razglašena 3. 8. 1945 in po kateri se je iz taborišča Teharje v svobodo napotilo 369 amnestirancev. Amnestirani pa niso bili le bivši domobranci, temveč tudi civilne osebe. Za nekatere med njimi obstajajo obsodbeni dokumenti, za druge pa le dva seznama, eden popolnoma amnestiranih in drugi delno amnestiranih. Slednji so v taborišču dalje prestajali kazen, še v času, ko se je taborišče jeseni 1945 preoblikovalo v kazensko taborišče Teharje.
Ključne besede: Ključne besede: taborišče Teharje, domobranci, amnestija, poboji, montirani procesi, politika in sodstvo leta 1945, vojaška sodišča.
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 6681; Prenosov: 749
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
DELOVANJE CELJSKEGA MESTNEGA SVETA MED LETI 1919 IN 1921
Marjetka Jug, 2012, diplomsko delo

Opis: Po koncu prve svetovne vojne je oblast v Celju prišla v slovenske roke. Po naročilu Narodne vlade je odšel v Celje tajnik dr. Friderik Lukan, da bi prevzel okrajno glavarstvo in kot vladni komisar tudi gerentsko upravo mestne občine. Prevzem se je vršil 6. novembra 1918 na magistratu ob navzočnosti komisije Narodnega sveta. Razmerje med obema nacionalnima skupinama (Nemci, Slovenci) se je v prvih povojnih letih povsem spremenilo. Slovenci so se čez noč spremenili iz hlapcev v gospodarje. Začela se je slovenizacija celjskega mesta. Do konca leta 1919 je Celje zapustila vrsta uglednih nemških meščanov. Večina profesorjev, uradnikov, sodnikov je namreč kar čez noč ostala brez služb in se bila prisiljena vrniti v Avstrijo. Tudi v samem gerentskem svetu ni bil zastopan niti en Nemec. V časniku Nova doba so se dan za dnem pojavljali članki, ki so zahtevali čiščenje vsega, kar je bilo nemškega. V samem Celju in okolici so morali imeti obrtniki in trgovci po slovenskem prevzemu oblasti slovenske napise, kajti uradni jezik je postal slovenski. Da je bilo čiščenje Celja več kot uspešno, pa je pokazal popis prebivalstva leta 1921. V mestu so namreč našteli samo 859 oseb z nemškim maternim jezikom, kar je predstavljalo le 11,1 % celjskega prebivalstva. Gerentje so vodili Celje do prvih občinskih volitev v Kraljevini SHS, ki so bile 26. aprila 1921. Volilna pravica je bila splošna, enaka in tajna s proporcem. Ženske še niso imele volilne pravice. V Celju so bile za občinske volitve vložene štiri kandidatne liste, zmagovalka pa je bila Jugoslovanska demokratska stranka. To leto pa je bilo za Celje posebno tudi zato, ker je dobilo prvega slovenskega župana dr. Jura Hrašovca. V prvih povojnih letih se je mesto srečevalo tudi s pomanjkanjem hrane, osnovnih življenjskih potrebščin ter s stanovanjskimi problemi, kot številna druga slovenska in seveda tudi evropska mesta. Po prevratu pa so slovenska postala številna društva in šole.
Ključne besede: gerentska uprava, mestna občina, Narodni svet, razmerje med Nemci in Slovenci, slovenizacija celjskega mesta, popis prebivalstva leta 1921, občinske volitve leta 1921, Jugoslovanska demokratska stranka, županske volitve, dr. Juro Hrašovec.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1927; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

7.
Jugoslovanska radikalna zajednica in njeno delovanje v Mariboru med leti 1935 in 1938
Uroš Hrastovec, 2012, diplomsko delo

Opis: Politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja je bilo vse prej kot dolgočasno. V prvi polovici tega desetletja je bila na oblasti Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), katere del so bili tudi slovenski liberalci. Na podlagi zakonske določbe, ki je dovoljevala le obstoj vsedržavnih strank, so bile formalno prepovedane vse ostale stranke. Poleg tega so bili vsi voditelji bivših strank, ki se niso vključili v JNS, politično konfinirani v različne dele države. Leta 1935 je prišlo do spremembe v beograjski vladi. Premierski stolček je prevzel dr. Milan Stojadinović, ki je skupaj z Mehmedom Spaho in dr. Antonom Korošcem oblikoval vsedržavno Jugoslovansko radikalno stranko (JRZ). Kmalu po prevzetju oblasti je JRZ načrtno nastavljala svoje ljudi na vse pomembnejše državne, banske, sreske in občinske položaje. To se je zgodilo tudi v Mestni občini Maribor, ko so pristaši stranke že v letu 1935 prevzeli vse pomembnejše občinske funkcije, med drugim tudi položaj predsednika in podpredsednika Mestne občine ter večino v mestnem svetu. V diplomskem delu je najprej na splošno predstavljeno politično dogajanje v Kraljevini Jugoslaviji v tridesetih letih 20. stoletja. Hkrati s predstavitvijo dogodkov na ravni celotne države je pomemben del diplomskega dela namenjen tudi opisu političnega dogajanja v Dravski banovini, ki je takrat skoraj v celoti zajemala ozemlje današnje Slovenije. V nadaljevanju je nato podrobneje predstavljena Jugoslovanka radikalna stranka, in sicer njen nastanek, organizacija in delovanje v državi. Zadnji del diplomskega dela pa obsega opis političnega dogajanja v Mestni občini Maribor s poudarkom na obdobju med leti 1935 in 1938, ko je bila na oblasti stranka JRZ. Glavni vir podatkov za zadnji del naloge so bili Zapisniki sej Mestnega sveta v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: Jugoslovanska radikalna zajednica, Kraljevina Jugoslavija, Mestna občina Maribor, mestni svet, trideseta leta 20. stoletja
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1784; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (953,97 KB)

8.
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Sara Potrč, 2013, diplomsko delo

Opis: Z varnostjo in dobrim počutjem pri delu se srečujemo na vsakem delovnem mestu. Tako delavci kot tudi delodajalci morajo poznati pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na varno in zdravo delo. Ker je varnost in zdravje pri delu obsežno področje, smo diplomski seminar razdelili na pet delov. V prvem delu diplomskega seminarja smo najprej opredelili varnost in zdravje pri delu na splošno. Nato smo opisali dve najpogostejši poklicni bolezni. To sta stres in izgorelost na delovnem mestu. Na področju varnosti pri delu smo opredelili požarno varnost, ki je ključnega pomena v vsaki organizaciji in se je morajo držati vsi zaposleni. V drugem delu diplomskega seminarja smo se posvetili najprej vzrokom za nezgode pri delu, opredelili nevarnosti, ki pretijo delavcem pri delu ter podrobno preučili še oceno tveganja glede na nevarnosti pri delu. Tretji del je zajemal izobraževanje in usposabljanje pri delu. V tem delu smo predstavili kakšna je integracija med izobraževanjem in delom. Nato smo se osredotočili na potek procesa izobraževanja ter na oblike in cilje izobraževanja. Četrti del je zajemal predstavitev novosti Zakona o varnosti in zdravju pri delu. V zadnjem delu pa smo povzeli vidike ter strategije Evropske unije glede varnosti in zdravja pri delu do leta 2020. Med preučevanjem področja varnosti in zdravja pri delu, smo ugotovili, da v današnjih časih strmo narašča število zaposlenih, ki so povezani stresom in izgorelostjo na delovnem mestu. To bistveno vpliva na njihovo zdravje. Dalje smo ugotovili, da najpogostejši vzrok nezgod pri delu izvira iz človeške napake, čeprav obstajajo tudi druge nevarnosti in tveganja pri delu. Nezgode lahko zmanjšamo s določenimi ukrepi, zakonodajo, promocijo varnosti in zdravja pri delu, itd. Kot ključno dejstvo bi lahko navedli, da se nezgode pri delu dogajajo pogosto ter, da jih ne moremo preprečiti.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, nezgode pri delu, izobraževanje in usposabljanje pri delu, zakon o varnosti in zdravju pri delu, področje varnosti in zdravja pri delu v Evropski uniji do leta 2020.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 2144; Prenosov: 559 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

9.
FOTOGRAFIJE, OBJAVLJENE V REVIJI MLADINA V SEDEMDESETIH LETIH 20. STOLETJA
Anja Iskra, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen tednika Mladina v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja za razvoj slovenske fotografije. Mladina je bila v sedemdesetih letih ena redkih revij, ki je skrbela za objavo kakovostnih fotografij domačih in tujih avtorjev. Od preostalih revij in časnikov se je razlikovala predvsem v tem, da se ni zadovoljila z »lepimi« fotografijami, ki bi ugajale širši javnosti, želela je predstaviti drzne in inovativne fotografe, ki so svojo kreativnost izražali s pomočjo fotografije. Za to je bil zaslužen predvsem fotograf Tone Stojko, ki se je v uredništvu Mladine zaposlil leta 1971 in ostal tehnični urednik 24 let. Skrbel je primeren izbor fotografij in objavil tudi veliko število lastnih fotografij. Tako so bile v tedniku zastopane različne smeri tega vizualnega medija. Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti pomen Mladine v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja za razvoj slovenske fotografije. S pregledom in analizo številk tednika Mladina, ki so izhajale od leta 1970 do 1980, sem ugotovila, da je celotno desetletje Mladina nazorno predstavljala razvoj aktualne slovenske fotografije. Tedaj objavljene fotografije še danes uvrščamo v sam vrh tega izraznega medija.
Ključne besede: slovenska fotografija, Mladina, Tone Stojko, reportažna fotografija, avtorska fotografija, publicistika, sedemdeseta leta
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1455; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

10.
NEKATERE ZNAČILNOSTI INOVATIVNEGA OKOLJA POLJSKE
Uroš Sitar, 2013, magistrsko delo

Opis: Poljska predstavlja trg s skoraj štiridesetimi milijoni prebivalcev. Gre hkrati za državo izjemne geografske lege, zaradi česar je bilo to ozemlje v zgodovini predmet številnih vojn in konfliktov. V današnjem času pomeni ta lega predvsem prednost. Ima namreč neposreden dostop in možnost gospodarskega sodelovanja s številnimi gospodarsko ter tudi inovacijsko pomembnimi in uspešnimi državami. Inovativnost v podjetništvu se je posebej v zadnjih nekaj letih pokazala kot izjemna konkurenčna prednost. Postala je skoraj nuja, če želi podjetje rasti in se razvijati. Poljska se tega sicer zaveda, vendar v preteklosti njena inovacijska politika ni pokazala vidnejših pozitivnih učinkov. Ob pregledu dimenzij inovativnosti na Poljskem smo ugotovili, da so glede uspešnosti daleč pod povprečjem Evropske unije skoraj v vseh obravnavanih vidikih. Ugotovili smo, da bo morala država v prihodnosti storiti še veliko več, če želi izboljšati inovacijsko uspešnost. Država si je sicer skupaj z Evropsko unijo zastavila ambiciozne cilje in tudi konkretne ukrepe za izboljšanje stanja inovativnosti in nasploh gospodarske uspešnosti države. Lahko le upamo, da bodo tem ciljem aktivno sledili, saj iz izkušenj iz preteklosti vidimo, da ni bilo vedno tako. Če bi državi uspelo pri podjetjih vzbuditi pomen inovativne kulture, potem verjamemo, da bi se inovacijska uspešnost Poljske izboljšala.
Ključne besede: Poljska, inovacijska uspešnost, inovativnost malih in srednje velikih podjetij, strategija Poljske do leta 2020
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 909; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici