Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: računalništvo, internet, računalniške mreže, WWW, World Wide Web, interakcije, računalniške komunikacije, orodja, storitve, uporabniki, mediji, multimedia, uporaba računalnika, podjetje, družbe, Hrvatska, predstava, oblikovanje, komuniciranje, integracija, strategija trženja, elektronsko trženje, tržne raziskave, tržna analiza, oglaševanje, ekonomska propaganda, reklama, marketing, trženje, marketinški splet, marketing mix, oglasi, avdiovizualna sredstva, tisk
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1963; Prenosov: 65
Celotno besedilo (4,12 MB)

Ključne besede: podjetje, grafična industrija, tiskarstvo, tisk, katalogi, nagrajevanje, uporaba človeških zmogljivosti, upravljanje, delo, predstava, zadovoljstvo, delovna uspešnost, uspešnost poslovanja, učinkovitost, zaposlenost, kadri, kadrovska dejavnost, kadrovska politika, plače, osebni dohodek, delovna organizacija, dohodek, stroški, organizacijske strukture, razvoj, motiviranje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2565; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Namen naloge je bil z laboratorijskimi testi ugotoviti kompatibilnost izboljšanega pufra (P – 55 Eko pufer), ki bo kompatibilen z novimi optiline barvami Cinkarne Celje. Pufer (v tiskarstvu) je koncentrat, ki se dodaja v majhnih količinah (do 5%) v vlažilno tekočino, ki v ofsetnem tisku vlaži čiste površine in s tem onemogoča prenos barve na proste (netiskane) površine. Kompatibilnost barva – pufer se nedvoumno najbolj ugotavlja pri samem tisku. Vendar je bilo predhodno potrebno narediti primerjalne laboratorijske teste med različnimi pufri, ki so nam dali določene rezultate. Vlažilnim raztopinam smo izmerili pH vrednosti, elektroprevodnosti, površinske napetosti, gostote, kislinske komponente, sušino in določili vodno ravnotežje z rdečo in rumeno optiline barvo Cinkarne Celje.
Ključne besede: ofset tisk, tiskarske barve, površinska napetost
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 2536; Prenosov: 337
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje predstavila vpliv medijev na kriminaliteto in skušala ugotoviti ali imajo mediji kakšen vpliv na porast le-te. V prvem poglavju sem se osredotočila na zastavitev nekaterih hipotez skozi diplomsko nalogo, nato pa nadaljevala z razvojem medijev, razčlenitvijo množičnih medijev in predstavila nekaj njihovih učinkov. V tretjem poglavju sem povzela korelacijo med nasiljem in posameznikom, ter bolj konkretno nadaljevala s predstavitvijo same kriminalitete v medijih, poročanju o različnih kaznivih dejanjih, učinkih prikazovanja nasilja in odzivih na prikazano nasilje. Sledi poglavje o kriminaliteti, njeni »normalnosti«, nekaterih zmotah glede nje in nekaj statističnih podatkov. Nato sem predstavila področje zakonodaje v zvezi z mediji na območju Republike Slovenije, prav tako pa se dotaknila tudi te tematike v tujini. Diplomsko nalogo sem zaključila s poglavjem, v katerem sem predstavila rezultate, pridobljene s pomočjo ankete, v kateri me je zanimalo vse od tega kakšne zvrsti filmov so pri anketirancih najbolj priljubljene, pa do tega ali so že mogoče tudi sami kdaj storili kakšno nasilno dejanje, s tem ko so želeli posnemati svojega filmskega junaka.
Ključne besede: Mediji, kriminaliteta, videoigre, nasilje, agresivnost, televizija, tisk, radio, internet, glasbeni spoti, dokumentarne drame, nasilni prizori, etika medijev
Objavljeno v DKUM: 14.09.2011; Ogledov: 3236; Prenosov: 349
Celotno besedilo (537,61 KB)

Opis: Delo obravnava problem izseljevanja primorskih Slovencev v Argentino v času med vojnama. Gre za obdobje, ko je Slovensko primorje z rapalsko pogodbo, sklenjeno med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Kraljevino Italijo, leta 1920 prešlo v okvir italijanske države. Fašistično nasilje, ki je izbruhnilo že kmalu po prvi svetovni vojni, je povzročilo selitve prebivalstva s tega območja. Po vzponu na oblast leta 1922 se je to spremenilo v uradno državno politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine priključene Julijske krajine in prišlo je do še obsežnejših migracij. Najprej so bili prizadeti tisti, ki so imeli državne službe, kot so bili učitelji ali železničarji, ki jih je italijanska država razselila po notranjosti Apeninskega polotoka, zato da bi se izgubili med italijansko množico in da bi italijanizacija novo pridobljenega območja hitreje stekla. Podobna usoda je doletela pripadnike svobodnih poklicev (npr. večje trgovce, bankirje, odvetnike...) slovenskega in hrvaškega rodu. Množična migracija je imela dokaj enakomeren in kontinuiran tok od začetka dvajsetih pa do začetka tridesetih let, ko je prišlo do združevanja družin, vendar pa je vrhunec dosegla med letoma 1927 in 1929 (z viškom prav leta 1928), ko je fašistično zatiranje postalo najhujše. Samo v Argentino je emigriralo 15.000 ljudi, potem pa se jim je na podlagi združevanja družin pridružilo še 7000, kar pomeni da se je skupno izselilo 23.000 ljudi. Prvi del naloge postavlja v ospredje problem izseljevanja v Argentino iz Julijske krajine, pri čemer obravnava tako vidik vzročnosti (zakaj so se selili v Argentini) kot kvantitativni pregled selitev. Drugi del pa se postavlja na argentinska tla in govori o prihodu primorskih Slovencev v Argentino proti koncu dvajsetih in v začetku tridesetih let, ko so v deželi zavladale avtoritarne oblike vladavine, podobne italijanskemu fašizmu, ki so ga izseljenci izkusili že doma.
Ključne besede: zgodovina, izseljevanje, Julijska krajina, fašizem, korespondenca, skupnost, društva, tisk, Argentina, integracija, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4702; Prenosov: 596
Celotno besedilo (1,92 MB)